V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.
V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.
koronaviruscepljenjevolitveafera Patria30 let ustaveustavno sodiščesodna veja oblastimigracijenezakoniti prehodi mejepolitika
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji, prvi v letu 2026, je bila naša gostja dolgoletna novinarka in publicistka Alenka Puhar. Govorili smo o pričakovanjih v tem letu, pripravah na volitve, medijski vlogi pri tem in se ozrli tudi v zgodovino in pogledali, kakšen je nauk nekaterih zgodb in nekaterih osebnosti iz preteklosti.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji, prvi v letu 2026, je bila naša gostja dolgoletna novinarka in publicistka Alenka Puhar. Govorili smo o pričakovanjih v tem letu, pripravah na volitve, medijski vlogi pri tem in se ozrli tudi v zgodovino in pogledali, kakšen je nauk nekaterih zgodb in nekaterih osebnosti iz preteklosti.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Govorili smo o božiču v Cerkvi in družbi: kaj ostaja, kaj se vrača, kaj se spreminja? V Velenju se še vedno čuti nelagodje ob kipu diktatorja Josipa Broza. Za nami je državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, kako ga je videl naš gost. V Ljubljani se je ob tem zbrala množica harmonikarjev, ki so igrali slovensko glasbo.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Govorili smo o božiču v Cerkvi in družbi: kaj ostaja, kaj se vrača, kaj se spreminja? V Velenju se še vedno čuti nelagodje ob kipu diktatorja Josipa Broza. Za nami je državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, kako ga je videl naš gost. V Ljubljani se je ob tem zbrala množica harmonikarjev, ki so igrali slovensko glasbo.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja dr. Renato Podbersič mlajši in Helena Jaklitsch. Ocenila sta leto, ki je za nami in med drugim razmišljala tudi ob Titovem spomeniku v Velenju, ki je v preteklih dneh doživel dekapitacijo in zatem hitro sanacijo ...
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja dr. Renato Podbersič mlajši in Helena Jaklitsch. Ocenila sta leto, ki je za nami in med drugim razmišljala tudi ob Titovem spomeniku v Velenju, ki je v preteklih dneh doživel dekapitacijo in zatem hitro sanacijo ...
Spoznanje več, predsodek manj
Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.
Spoznanje več, predsodek manj
Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.
Spoznanje več, predsodek manj
Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.
Spoznanje več, predsodek manj
Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost v studiu dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede. Spregovorili smo o postreferendumskem obdobju, o različnih odzivih, ki nam ne morejo biti v ponos, in o tem, kam kot družba odhajamo. Tudi medijska krajina igra pri teh vprašanjih pomembno vlogo, zato smo nekaj besed namenili tudi temu in prostoru, ki ga ima v njej Radio Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost v studiu dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede. Spregovorili smo o postreferendumskem obdobju, o različnih odzivih, ki nam ne morejo biti v ponos, in o tem, kam kot družba odhajamo. Tudi medijska krajina igra pri teh vprašanjih pomembno vlogo, zato smo nekaj besed namenili tudi temu in prostoru, ki ga ima v njej Radio Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.
Spoznanje več, predsodek manj
Z njima smo razpravljali o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki odpira temeljna etična in pravna vprašanja, ter o romskem nasilju, kjer se kaže napetost med varovanjem človekovih pravic in dolžnostjo države, da zagotovi varnost. Dotaknili smo se tudi stanja v pravosodju, zaupanja javnosti ter ustavnih izzivov, ki jih sprožajo aktualni politični spori.
Spoznanje več, predsodek manj
Z njima smo razpravljali o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki odpira temeljna etična in pravna vprašanja, ter o romskem nasilju, kjer se kaže napetost med varovanjem človekovih pravic in dolžnostjo države, da zagotovi varnost. Dotaknili smo se tudi stanja v pravosodju, zaupanja javnosti ter ustavnih izzivov, ki jih sprožajo aktualni politični spori.
Spoznanje več, predsodek manj
Z oddajo se želimo odzivati na najrazličnejše predsodke, ki največkrat izvirajo iz nepoznavanja določenih področij, kultur, verstev, zgodovinskih dogodkov, političnih odločitev, običajev in podobno. Vsebine se nanašajo na predsodke, ki se pojavljajo v slovenskem medijskem prostoru, bodisi doma ali pa tudi v širšem prostoru. Z novimi spoznanji pa poslušalcem širimo obzorje in pogled na svet okrog nas. S tem ima oddaja tudi vzgojno izobraževalni poudarek.
Doživetja narave
Najprej smo izpostavili vremenske značilnosti te zime, ki nam je v zadnjih dneh prinesla sneg in mraz. Vse skupaj je v klimatološke okvire postavil Gregor Vertačnik z agencije za okolje, pogledali smo tudi v mrazišče na Komni, kjer so pred 17-imi leti izmerili najnižjo temperaturo pri nas. V drugem delu smo predstavili gorniški pregled leta 2026 z obletnicami, ki so pred nami. Gozdar Jože Prah je izpostavil 70 letnico zasavske planinske poti, minilo pa je tudi 40 let od začetkov Evropske pešpoti E7.
Svetovalnica
Zaradi bolezni je odpadla načrtovana oddaja o navlakah v našem domu, zato smo se odločili za ponovitev novembrske Svetovalnice o temi, ki nas vse zadeva. Dr. Leonida Zalokar je psihologinja in direktorica Strokovnega centra Planina, hkrati pa tudi ena od soustanoviteljica Inštituta za znanstveno preučevanje in raziskovanje psihopatije. Povedala nam je, kako prepoznamo psihopata, kje vidi razloge, da je ta pojav tako širok in kako pomaga prava vzgoja.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.
Kmetijska oddaja
Ustavili smo se ob vprašanju, kako do večjega in predvsem stabilnega dohodka na EKO kmetijah. Slišali boste, kako na to odgovarja ekološki kmet Zvonko Pukšič, ki smo ga gostili v 17 epizodi Podkasta Rast. Z Ireno Orešnik pa smo se pogovarjali, zakaj hribovski in gorski kmetje zahtevajo razveljavitev razpisa.
Slovencem po svetu in domovini
Novi vodja Mohorjeve založbe Celovec je mag. Hanzi Filipič, ki je bil pred tem več let njen glavni urednik. Dolgoletni vodja najstarejše slovenske založbe in direktor Mohorjeve družbe Celovec Franc Kelih se je namreč upokojil. V Mohorjevi je služboval več kot 22 let, od tega 19 let kot vodja založbe in je bistveno sooblikoval njen knjižni in šolski program, obenem pa je bil odgovoren tudi za njene poslovne uspehe. Dolgoletne izkušnje ter osebna povezanost z avtorji in drugimi osebnostmi javnega življenja na Koroškem, na Dunaju in v Ljubljani ter dobri stiki z raznimi ustanovami in uradi bodo tudi v prihodnje pomemben dejavnik razvoja in uspešnega delovanja založbe, tako pri splošnem kakor tudi pri šolskem programu. Tako je v izjavi v zvezi s kadrovsko spremembo ob novem letu zapisal direktor Mohorjeve družbe Karl Hren. Na nedavnem Novoletnem srečanju v Tinjah je takole strnil pogled v prihodnost. Digitalizacija, umetna inteligenca ter spreminjajoče se bralne navade so in bodo izziv za Mohorjevo tudi v prihodnje.
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Petkov večer
Oddaja Petkov večer je tokrat prinesla praznično glasbo. Lahko ste prisluhnili delu tradicionalnega božičnega koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z Mešanim pevskim zborom Glasbene matice in solisti, ki je bil konec leta v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Najprej smo izpostavili vremenske značilnosti te zime, ki nam je v zadnjih dneh prinesla sneg in mraz. Vse skupaj je v klimatološke okvire postavil Gregor Vertačnik z agencije za okolje, pogledali smo tudi v mrazišče na Komni, kjer so pred 17-imi leti izmerili najnižjo temperaturo pri nas. V drugem delu smo predstavili gorniški pregled leta 2026 z obletnicami, ki so pred nami. Gozdar Jože Prah je izpostavil 70 letnico zasavske planinske poti, minilo pa je tudi 40 let od začetkov Evropske pešpoti E7.
Slovencem po svetu in domovini
Novi vodja Mohorjeve založbe Celovec je mag. Hanzi Filipič, ki je bil pred tem več let njen glavni urednik. Dolgoletni vodja najstarejše slovenske založbe in direktor Mohorjeve družbe Celovec Franc Kelih se je namreč upokojil. V Mohorjevi je služboval več kot 22 let, od tega 19 let kot vodja založbe in je bistveno sooblikoval njen knjižni in šolski program, obenem pa je bil odgovoren tudi za njene poslovne uspehe. Dolgoletne izkušnje ter osebna povezanost z avtorji in drugimi osebnostmi javnega življenja na Koroškem, na Dunaju in v Ljubljani ter dobri stiki z raznimi ustanovami in uradi bodo tudi v prihodnje pomemben dejavnik razvoja in uspešnega delovanja založbe, tako pri splošnem kakor tudi pri šolskem programu. Tako je v izjavi v zvezi s kadrovsko spremembo ob novem letu zapisal direktor Mohorjeve družbe Karl Hren. Na nedavnem Novoletnem srečanju v Tinjah je takole strnil pogled v prihodnost. Digitalizacija, umetna inteligenca ter spreminjajoče se bralne navade so in bodo izziv za Mohorjevo tudi v prihodnje.