Is podcast
V osrednjem nagovoru zadnjega dne letošnjega radijskega misijona je bil z nami župnik koprske župnije svetega Marka in škofov vikar za pastoralo Ervin Mozetič. V nagovoru zagotavlja, da ne bomo umrli, če bomo ostali Jezusovi prijatelji.
V osrednjem nagovoru zadnjega dne letošnjega radijskega misijona je bil z nami župnik koprske župnije svetega Marka in škofov vikar za pastoralo Ervin Mozetič. V nagovoru zagotavlja, da ne bomo umrli, če bomo ostali Jezusovi prijatelji.
V osrednjem nagovoru zadnjega dne letošnjega radijskega misijona je bil z nami župnik koprske župnije svetega Marka in škofov vikar za pastoralo Ervin Mozetič. V nagovoru zagotavlja, da ne bomo umrli, če bomo ostali Jezusovi prijatelji.
Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.
Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.
V zadnjem letošnjem misijonskem pogovornem večeru so sodelovali župnik Ervin Mozetič in zakonca Nataša in Simon Jerebic iz Lipovcev v Prekmurju, ki sta nam predstavila družinsko zgodbo nesreče 13 letne hčerke Ele. Po hudi nesreči glave, si je s pomočjo molitvene podpore opomogla in danes živi normalno življenje pubertetnice.
V zadnjem letošnjem misijonskem pogovornem večeru so sodelovali župnik Ervin Mozetič in zakonca Nataša in Simon Jerebic iz Lipovcev v Prekmurju, ki sta nam predstavila družinsko zgodbo nesreče 13 letne hčerke Ele. Po hudi nesreči glave, si je s pomočjo molitvene podpore opomogla in danes živi normalno življenje pubertetnice.
V krajšem misijonskem nagovoru je komendski župnik Zdravko Žagar naš pogled usmeril v vso celovitost Jezusovih besed, ki so tudi trde in ne čehljajo ušes. Iz evangelija namreč ne moremo po svoji volji izbirati zgolj tistih besed, ki so nam všeč.
V krajšem misijonskem nagovoru je komendski župnik Zdravko Žagar naš pogled usmeril v vso celovitost Jezusovih besed, ki so tudi trde in ne čehljajo ušes. Iz evangelija namreč ne moremo po svoji volji izbirati zgolj tistih besed, ki so nam všeč.
O tem, kaj pomeni »Hodi za menoj!« za današnje može in očete, smo se vprašali v Svetovalnici. Z nami je bil družinski terapevt Luka Mavrič. Kako opremiti svoje otroke za ta svet, kako zaščiti najdragocenejše, svojo družino?
O tem, kaj pomeni »Hodi za menoj!« za današnje može in očete, smo se vprašali v Svetovalnici. Z nami je bil družinski terapevt Luka Mavrič. Kako opremiti svoje otroke za ta svet, kako zaščiti najdragocenejše, svojo družino?
V osrednjem misijonskem nagovoru nas moralni teolog Gabriel Kavčič najprej povabi tja, kjer je bilo prvič slišati besede Hodi za menoj!, na obalo Galilejskega jezera. Nato pa se posveti različnim pomenom teh besed, predvsem pa naboju, ki ga prinašajo današnjemu človeku in v moči katerega se rodijo različne poklicanosti.
V osrednjem misijonskem nagovoru nas moralni teolog Gabriel Kavčič najprej povabi tja, kjer je bilo prvič slišati besede Hodi za menoj!, na obalo Galilejskega jezera. Nato pa se posveti različnim pomenom teh besed, predvsem pa naboju, ki ga prinašajo današnjemu človeku in v moči katerega se rodijo različne poklicanosti.
V misijonskem pogovornem večeru o poklicanosti, hoji za Njim in osebni svobodi so sodelovali duhovnik Gabriel Kavčič, študentka Eva Marija Candellari, ter poročena laika Hana Strajnar in Silvester Bukovec.
V misijonskem pogovornem večeru o poklicanosti, hoji za Njim in osebni svobodi so sodelovali duhovnik Gabriel Kavčič, študentka Eva Marija Candellari, ter poročena laika Hana Strajnar in Silvester Bukovec.
V Svetovalnici sta zakonca Katarina in Klemen Lajevec govorila o tem, kaj pomeni čas praznih mrež za starša šestih odraščajočih otrok in tudi o tem, kako izreči besede Gospod, ti veš, da te imam rad v času preizkušnje.
Naslov letošnjega misijona je narekovala medsebojna oddaljenost, ki je posledica ukrepov proti virusu. V 21. poglavju Janezovega evangelija beremo, da so bili Jezus in učenci skupaj kar je glavna glavna misel letošnjega radijskega misijona.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. april 2024 ob 05-ih
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
Poslušalec bi rad pripravil okusno omako k pečenemu piščancu, ima tudi nekaj smetane ... Sestra Nikolina mu je svetovala, naj odvečno maščobo oz. mesni sok, ki nastane pri peki piščanca, odcedi in pripravi smetanov podmet. Smetani doda 2 žlički gorčice, lahko tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge in po želji nekaj gobovega ali česnovega instanta za pripravo kremne juhe ali pa pirine moke, kar razžvrkljamo med vodo. To zakuhamo v mesni sok od piščanca, lahko dodamo tudi nekaj narezanih gobic iz konzerve ali skrinje. Omaka bo okusnejša in lepo bo izgledalo, če bo možno potresti narezan drobnjak ...
V Sloveniji imajo žrtve nasilja kar nekaj virov pomoči na voljo. To so med drugim centri za socialno delo, brezplačna pravna in psihološka pomoč in varne nastanitve. O tem je spregovorila naša gostja Petra Strelec, ki je na osnovi osebne izkušnje z nasiljem med štirimi stenami napisala knjigo V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja. V pogovoru je sodeloval tudi logoterapevt Martin Lisec.
Morda se tudi vi ubadate z vprašanjem, zakaj se vaša češnja slabše razvija. Če je lani zgodaj odvrgla listje in je letos le malo odgnala in cvetela je temu lahko razlog tudi napad cvetne gnilobe, je v sredini – sadjarski svetovalnici povedal Matjaž Maležič. Prislunite nasvetu, kaj storiti-