Karitas
Direktor Zavoda Pelikan, ki je del mreže Slovenske karitas Jože Gornik je spregovoril o preglednosti poslovanja Karitas pri nas. Pojasnil je, kako se ta dobrodelna organizacija zavzema za transparentno porabo in razdeljevanje sredstev in zakaj moramo pri tem zaupati njihovi presoji.
Karitas
Direktor Zavoda Pelikan, ki je del mreže Slovenske karitas Jože Gornik je spregovoril o preglednosti poslovanja Karitas pri nas. Pojasnil je, kako se ta dobrodelna organizacija zavzema za transparentno porabo in razdeljevanje sredstev in zakaj moramo pri tem zaupati njihovi presoji.
Karitas
Prva letošnja oddaja je prinesla pogovor z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem. Spregovoril je o izzivih in načrtih Karitas v novem letu ter na kratko predstavil nov program na področju psihosocialne pomoči Jazon.
Karitas
Prva letošnja oddaja je prinesla pogovor z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem. Spregovoril je o izzivih in načrtih Karitas v novem letu ter na kratko predstavil nov program na področju psihosocialne pomoči Jazon.
Karitas
Pogovarjali smo se s s sodelavko Škofijske karitas Novo mesto Petro Martić, s katero smo se ozrli na stiske v škofiji v tem letu. Slišali smo, da so vse večkrat na njihova vrata potrkale družine z dvema zaposlenima staršema, ki kljub plačam ne moreta poskrbeti za družino.
Karitas
Pogovarjali smo se s s sodelavko Škofijske karitas Novo mesto Petro Martić, s katero smo se ozrli na stiske v škofiji v tem letu. Slišali smo, da so vse večkrat na njihova vrata potrkale družine z dvema zaposlenima staršema, ki kljub plačam ne moreta poskrbeti za družino.
Karitas
Poklicali smo Mateja Pirnata s Škofijske karitas Celje in se posvetili še enemu načelu, za katerim Slovenska karitas stoji - to je evangelij. Drugi del pogovora pa je bil namenjen ozaveščanju, zakaj je človekovo dostojanstvo v osrčju načrtovanja projektov.
Karitas
Poklicali smo Mateja Pirnata s Škofijske karitas Celje in se posvetili še enemu načelu, za katerim Slovenska karitas stoji - to je evangelij. Drugi del pogovora pa je bil namenjen ozaveščanju, zakaj je človekovo dostojanstvo v osrčju načrtovanja projektov.
Karitas
V tem tednu se bodo zvrstili številni dogodki v Župnijskih karitas, med drugim tudi tradicionalno romanje prostovoljcev na Slomškovo Ponikovo in Klic dobrote. Podobnejše informacije o vsem naštetem nam je predstavila Mojca Kepic, sodelavka Slovenske karitas.
Karitas
V tem tednu se bodo zvrstili številni dogodki v Župnijskih karitas, med drugim tudi tradicionalno romanje prostovoljcev na Slomškovo Ponikovo in Klic dobrote. Podobnejše informacije o vsem naštetem nam je predstavila Mojca Kepic, sodelavka Slovenske karitas.
Karitas
Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru.
Karitas
Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru.
Karitas
Dobra praksa Slovenske karitas je tudi ambulanta za brezdomce in vse brez zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v Mariboru v prostorih tamkajšnje Karitas. Kako ambulanta deluje sta nam v pogovoru povedala generalni tajnik nadškofijske Karitas Darko Bračun in diplomirana medicinska sestra Amra Čaplja, ki je v ambulanti od samega začetka.
Karitas
Dobra praksa Slovenske karitas je tudi ambulanta za brezdomce in vse brez zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v Mariboru v prostorih tamkajšnje Karitas. Kako ambulanta deluje sta nam v pogovoru povedala generalni tajnik nadškofijske Karitas Darko Bračun in diplomirana medicinska sestra Amra Čaplja, ki je v ambulanti od samega začetka.
Karitas
Karitas
V službi človekovega dostojanstva!
Govorimo o stiskah družin, ki jim lahko nakažete svoj dar, ob tem pa predstavljamo materialne, socialno-varstvene in druge programe pomoči Slovenske Karitas ter redne dobrodelne akcije za otroke in družine v stiski.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Beseda je zakon!
Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
Doživetja narave
Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Za sožitje
V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.