Trgovina z ljudmi
V redni mesečni oddaji z migracijsko, begunsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, smo tokrat osvetlili problematiko trgovine z ljudmi, gostja je bila gospa Mateja iz Slovenske Karitas.

JRS

info begunci jrs

16. 12. 2018
Trgovina z ljudmi
V redni mesečni oddaji z migracijsko, begunsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, smo tokrat osvetlili problematiko trgovine z ljudmi, gostja je bila gospa Mateja iz Slovenske Karitas.

JRS

VEČ ...|16. 12. 2018
Trgovina z ljudmi
V redni mesečni oddaji z migracijsko, begunsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, smo tokrat osvetlili problematiko trgovine z ljudmi, gostja je bila gospa Mateja iz Slovenske Karitas.

JRS

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|28. 9. 2025
Migranti, misijonarji upanja

Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni. 

Migranti, misijonarji upanja

Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni. 

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Migranti, misijonarji upanja

Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni. 

VEČ ...|28. 9. 2025
Migranti, misijonarji upanja

Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni. 

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 8. 2025
Socialni apostolat v Evropi

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji. 

Socialni apostolat v Evropi

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji. 

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Socialni apostolat v Evropi

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji. 

VEČ ...|24. 8. 2025
Socialni apostolat v Evropi

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji. 

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|27. 7. 2025
Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

VEČ ...|27. 7. 2025
Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|22. 6. 2025
Srečanje JRS v Sarajevu

Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi. 

Srečanje JRS v Sarajevu

Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi. 

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Srečanje JRS v Sarajevu

Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi. 

VEČ ...|22. 6. 2025
Srečanje JRS v Sarajevu

Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi. 

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|25. 5. 2025
Bil je zelo povezan z begunci in migranti.

Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.

Bil je zelo povezan z begunci in migranti.

Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Bil je zelo povezan z begunci in migranti.

Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.

VEČ ...|25. 5. 2025
Bil je zelo povezan z begunci in migranti.

Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|27. 4. 2025
Izjava ob tretji obletnici vojne v Ukrajini

Naša zaveza, da bomo še naprej spremljali tiste, ki jih je ta vojna prisilno razselila, ostaja trdna. Tako so ob tretji obletnici vojne v Ukrajini zapisali pri Jezuitskem združenju za begunce. Dodajo še: Tudi v razmerah, ki jih zaznamujejo bolečina, stres in negotovost, vidimo, da je upanje še vedno živo. 

Izjava ob tretji obletnici vojne v Ukrajini

Naša zaveza, da bomo še naprej spremljali tiste, ki jih je ta vojna prisilno razselila, ostaja trdna. Tako so ob tretji obletnici vojne v Ukrajini zapisali pri Jezuitskem združenju za begunce. Dodajo še: Tudi v razmerah, ki jih zaznamujejo bolečina, stres in negotovost, vidimo, da je upanje še vedno živo. 

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Izjava ob tretji obletnici vojne v Ukrajini

Naša zaveza, da bomo še naprej spremljali tiste, ki jih je ta vojna prisilno razselila, ostaja trdna. Tako so ob tretji obletnici vojne v Ukrajini zapisali pri Jezuitskem združenju za begunce. Dodajo še: Tudi v razmerah, ki jih zaznamujejo bolečina, stres in negotovost, vidimo, da je upanje še vedno živo. 

VEČ ...|27. 4. 2025
Izjava ob tretji obletnici vojne v Ukrajini

Naša zaveza, da bomo še naprej spremljali tiste, ki jih je ta vojna prisilno razselila, ostaja trdna. Tako so ob tretji obletnici vojne v Ukrajini zapisali pri Jezuitskem združenju za begunce. Dodajo še: Tudi v razmerah, ki jih zaznamujejo bolečina, stres in negotovost, vidimo, da je upanje še vedno živo. 

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|23. 3. 2025
Obletnica JRS Slovenija

Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije je pred dnevi praznovalo 23. obletnico. Ob tem je bil gost oddaje provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut. Med drugim je povedal, zakaj je delo in poslanstvo Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji tako pomembno in kako JRS pomaga beguncem iz Ukrajine, kjer že tri leta divja vojna.

Obletnica JRS Slovenija

Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije je pred dnevi praznovalo 23. obletnico. Ob tem je bil gost oddaje provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut. Med drugim je povedal, zakaj je delo in poslanstvo Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji tako pomembno in kako JRS pomaga beguncem iz Ukrajine, kjer že tri leta divja vojna.

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

Obletnica JRS Slovenija

Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije je pred dnevi praznovalo 23. obletnico. Ob tem je bil gost oddaje provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut. Med drugim je povedal, zakaj je delo in poslanstvo Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji tako pomembno in kako JRS pomaga beguncem iz Ukrajine, kjer že tri leta divja vojna.

VEČ ...|23. 3. 2025
Obletnica JRS Slovenija

Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije je pred dnevi praznovalo 23. obletnico. Ob tem je bil gost oddaje provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut. Med drugim je povedal, zakaj je delo in poslanstvo Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji tako pomembno in kako JRS pomaga beguncem iz Ukrajine, kjer že tri leta divja vojna.

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|23. 2. 2025
P. Peter Rožič o integralni ekologiji

Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte. 

P. Peter Rožič o integralni ekologiji

Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte. 

politika info begunci ekologija jrs

Gradimo odprto družbo

P. Peter Rožič o integralni ekologiji

Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte. 

VEČ ...|23. 2. 2025
P. Peter Rožič o integralni ekologiji

Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte. 

JRS Matjaž Merljak

politika info begunci ekologija jrs

Gradimo odprto družbo
Oddaja Gradimo odprto družbo je mesečna oddaja o begunskih in razvojnih tematikah. Pripravljamo jo v sodelovanju z Jezuitskim združenjem za begunce Slovenije (JRS Slovenije), ki ga vodi dr. p. Robin Schweiger. V oddajah poleg aktualnega intervjuja oz. aktualnega prispevka objavimo novice z begunsko tematiko iz domovini in tujine. Prva oddaja je bila na sporedu 11. februarja 2003.
JRS, Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|18. 10. 2025
O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 10. 2025
Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič o novih ustavnih sodnikih, pravosodju, dronih in volitvah

Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca. 

Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič o novih ustavnih sodnikih, pravosodju, dronih in volitvah

Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikasvpmjakličustavno sodiščepravosodjevolitve

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Naš gost

VEČ ...|18. 10. 2025
Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Matjaž Merljak

spominživljenje

Sol in luč

VEČ ...|21. 10. 2025
Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

Radijski roman

VEČ ...|23. 10. 2025
Pot do resnice, 11. del

Ana se poslovi od svojega dragega. Bo to za vedno?

Pot do resnice, 11. del

Ana se poslovi od svojega dragega. Bo to za vedno?

Mateja Subotičanec

knjiga

Via positiva

VEČ ...|23. 10. 2025
Ivan Dobnik, pesnik in filozof, ambasador poezije

Ivan Dobnik je prejemnik mednarodne Pretnarjeve nagrade 2025 in častnega naslova »ambasador poezije«, pesnik, književni prevajalec, esejist, kritik, literarni urednik in založnik ter mednarodni posrednik poezije. Kot pesnik in literarni urednik je gostoval na številnih literarnih festivalih doma in v tujini. Njegove pesmi so prevedene v več evropskih jezikih. Je pobudnik, soustanovitelj ter odgovorni urednik književne revije Poetikon, ravno tako Hiše poezije, v kateri med drugim organizirajo tudi pesniška srečanja in branja poezije. 

Ivan Dobnik, pesnik in filozof, ambasador poezije

Ivan Dobnik je prejemnik mednarodne Pretnarjeve nagrade 2025 in častnega naslova »ambasador poezije«, pesnik, književni prevajalec, esejist, kritik, literarni urednik in založnik ter mednarodni posrednik poezije. Kot pesnik in literarni urednik je gostoval na številnih literarnih festivalih doma in v tujini. Njegove pesmi so prevedene v več evropskih jezikih. Je pobudnik, soustanovitelj ter odgovorni urednik književne revije Poetikon, ravno tako Hiše poezije, v kateri med drugim organizirajo tudi pesniška srečanja in branja poezije. 

Nataša Ličen

kulturapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 10. 2025
Dober večer, sosed

Ob dnevu avstrijske republike, ki ga v naši severni sosedi praznujejo 26. oktobra, bo potekalo več dvojezičnih kulturnih prireditev Dober dan, sosed, ki jih pripravljajo domača kulturna oz. prosvetna društva ob podpori Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Tokrat bo v ospredju leto spominjanja. Prva prireditev bo nocoj v Mestni hiši v Borovljah, kjer bo nastopil tudi Komorni zbor SPD Borovlje; misli k prazniku bo imel nekdanji predsednik Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Valentin Sima. Jutri bo Dober večer, sosed z obširnim programom potekal v Lepenski šoli. Med drugim bosta Karla Haderlap in Jozi Pasterk pripovedovala zgodbe, brala bo Nika Skudnik, nastopil bo glasbenik Tomaž Boškin. V Kulturnem domu v Dobrli vas bodo jutri nastopili mladinski zbor Sweethearts, mešani pevski zbor Srce, Artphonica iz Celovca, hkrati bo tudi prezentacija dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije iz Celovca o usvajanju jezika v predšolskem obdobju. Slavnostni govor bo imel odvetnik mag. Rudi Vouk. Na Radišah bo prireditev potekala v nedeljo v Kulturnem domu, sodelujeta pevski skupini tamkajšnjega Slovenskega prosvetnega društva in duo FinePulse, misli ob prazniku pripravlja direktor Koroškega muzeja Wolfgang Muchitsch.

Dober večer, sosed

Ob dnevu avstrijske republike, ki ga v naši severni sosedi praznujejo 26. oktobra, bo potekalo več dvojezičnih kulturnih prireditev Dober dan, sosed, ki jih pripravljajo domača kulturna oz. prosvetna društva ob podpori Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Tokrat bo v ospredju leto spominjanja. Prva prireditev bo nocoj v Mestni hiši v Borovljah, kjer bo nastopil tudi Komorni zbor SPD Borovlje; misli k prazniku bo imel nekdanji predsednik Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Valentin Sima. Jutri bo Dober večer, sosed z obširnim programom potekal v Lepenski šoli. Med drugim bosta Karla Haderlap in Jozi Pasterk pripovedovala zgodbe, brala bo Nika Skudnik, nastopil bo glasbenik Tomaž Boškin. V Kulturnem domu v Dobrli vas bodo jutri nastopili mladinski zbor Sweethearts, mešani pevski zbor Srce, Artphonica iz Celovca, hkrati bo tudi prezentacija dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije iz Celovca o usvajanju jezika v predšolskem obdobju. Slavnostni govor bo imel odvetnik mag. Rudi Vouk. Na Radišah bo prireditev potekala v nedeljo v Kulturnem domu, sodelujeta pevski skupini tamkajšnjega Slovenskega prosvetnega društva in duo FinePulse, misli ob prazniku pripravlja direktor Koroškega muzeja Wolfgang Muchitsch.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura