Maševal je predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. S petjem sta sodelovala oktet Deseti brat iz Ljubljane, pod vodstvom Metoda Pečarja in Moška pevska skupina Matici iz župnije Vodice, pod vodstvom Rada Čuka.
Maševal je predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. S petjem sta sodelovala oktet Deseti brat iz Ljubljane, pod vodstvom Metoda Pečarja in Moška pevska skupina Matici iz župnije Vodice, pod vodstvom Rada Čuka.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pel župnijski pevski zbor p. Hugolina Sattnerja, dirigiral Boštjan Udovič, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pel župnijski pevski zbor p. Hugolina Sattnerja, dirigiral Boštjan Udovič, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodelovala Moška vokalna skupina Tromostovje. Umetniški vodja, Miha Zupanc Kovač.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodelovala Moška vokalna skupina Tromostovje. Umetniški vodja, Miha Zupanc Kovač.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Janez Papa z orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Janez Papa z orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je br. Vinko Škafar, pel je Oktet Zven in vokalna skupina Viharnik pod vodstvom Vinka Jagra, na orgle je igral Andrej Zupan.
Sveta maša
Maševal je br. Vinko Škafar, pel je Oktet Zven in vokalna skupina Viharnik pod vodstvom Vinka Jagra, na orgle je igral Andrej Zupan.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, peli so člani Prenovev Duhu Jezusovega in Marijinega Srca.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, peli so člani Prenovev Duhu Jezusovega in Marijinega Srca.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel je zbor MPP.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel je zbor MPP.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Aljaž Košič, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Aljaž Košič, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, pela Ema Judita Kolšek, na orgle je igrala Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, pela Ema Judita Kolšek, na orgle je igrala Anja Žižek.
Naš pogled
V teh dneh smo slavili. Obletnica začetka oddajanja neprekinjenega 24 urnega programa Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia je lepa stvar. Ozirali smo se nazaj, na prehojeno pot. Zbirali smo spomine, se nasmihali ob anekdotah, trepljali po ramenih. Ob dveh razprodanih gala koncertih v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, smo videli kopico nasmejanih obrazov. Znanci, prijatelji, ljudje, ki jih že dolgo nismo videli, so nam dali vedeti, da smo si še vedno blizu, da nas spremljajo, poslušajo, delijo naše prispevke in oddaje na družabnih omrežjih.
Komentar tedna
Advent je popolno nasprotje »veselega decembra«. Medtem ko je prvi priprava na praznike v tišini in temi, pa drugi skuša preglasili vse tegobe tega sveta in preplavlja čute do otopelosti, da ne morejo več čutiti resničnosti sveta in življenja, ki ga živimo. Kako potem najti mir v sebi in pot do drugega?
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Beg iz pekla, ki jo je že leta 1987 izdal Anton Torkar. To je že tretji ponatis o vojaški poti primorskega Slovenca, ki je bil kot italijanski vojaški obveznik poslan na vzhodno fronto v zaledje bitke za Stalingrad. Knjigo sta ob 80 letnici konca druge svetovne založila Muzej novejše in sodobne zgodovine ter Tolminski muzej, predstavila pa nam je urednica, kustosinja Irena Uršič.
Duhovna misel
Sašo je bil prikupen malček, vendar silno nagajiv. Kljub njegovi otroški prijetnosti pa mu je večkrat hitro zavrela kri. Takrat se je silno razjezil ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.
Adventna spodbuda
Misijonarka s. Jožica Sterle piše o moči zaupanja v Marijo. O ukrajinskih sestricah, ki so si, polne zaupanja, nadele čudodelno svetinjo Brezmadežne.
Zgodbe za otroke
Dragi otroci, starši in vsi ljubitelji lepih zgodb! Kakšno moč ima lahko majhna kamela? Majhno ali veliko? Prisluhnite današnji zgodbi o najmanjši kameli.
Pevci zapojte, godci zagodte
260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V nocojšnji oddaji PRO ste slišali predstavitev 24. radijskih počitnic, ki bodo od 2. do 11. junija 2026. Možna je prijava in si tako rezervirati svoj sedež v avtobusu in posteljo v hotelih.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil nov nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Upoštevana bodo dela, ki so bila uspešno zagovarjana v tem letu, od 1. januarja do 31. decembra, napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo ocenjevala naloge z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost v smislu preučevanja oblik ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljše tri s posameznega področja bodo prejele denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Urad bo naloge sprejemal do vključno 20. februarja 2026, rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2026.