Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

park družba izobraževanje kmetijstvo vzgoja vrt živali

31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 4. 2024
Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih, odkar so jih sodne oblasti zapečatile, znova zadoneli.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih, odkar so jih sodne oblasti zapečatile, znova zadoneli.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.

info

Informativni prispevki

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih, odkar so jih sodne oblasti zapečatile, znova zadoneli.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.

VEČ ...|25. 4. 2024
Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih, odkar so jih sodne oblasti zapečatile, znova zadoneli.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2024
200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

info narava turizem

Informativni prispevki

200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

VEČ ...|24. 4. 2024
200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

Nataša Ličen

info narava turizem

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2024
Dr. Ernest Petrič: Kdo bo branil neodvisnost ustavnega sodišča, če ne ustavni sodniki?

Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.

Dr. Ernest Petrič: Kdo bo branil neodvisnost ustavnega sodišča, če ne ustavni sodniki?

Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.

info

Informativni prispevki

Dr. Ernest Petrič: Kdo bo branil neodvisnost ustavnega sodišča, če ne ustavni sodniki?

Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.

VEČ ...|24. 4. 2024
Dr. Ernest Petrič: Kdo bo branil neodvisnost ustavnega sodišča, če ne ustavni sodniki?

Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 4. 2024
Kolikšno škodo je povzročila pozeba?

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, včeraj in danes zjutraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni konec upanja na letošnjo letino sadja. Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. 

Kolikšno škodo je povzročila pozeba?

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, včeraj in danes zjutraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni konec upanja na letošnjo letino sadja. Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. 

info pozeba pogovor

Informativni prispevki

Kolikšno škodo je povzročila pozeba?

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, včeraj in danes zjutraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni konec upanja na letošnjo letino sadja. Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. 

VEČ ...|22. 4. 2024
Kolikšno škodo je povzročila pozeba?

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, včeraj in danes zjutraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni konec upanja na letošnjo letino sadja. Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. 

Robert Božič

info pozeba pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 4. 2024
Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Novinar katoliškega tednika Družina Rok Blažič se je znašel v sporu s Timom Prezljem, ki je zoper Blažiča vložil pritožbo na Novinarsko častno razsodišče. Prepričan je, da je Blažič kršil kodeks novinarjev v sklopu prispevkov o spreminjanju spola med otroki in mladimi. Le-to je v nekaterih točkah razsodilo v prid Prezlju. Za komentar je Meta Potočnik poklicala urednika Spletnega časopisa in dolgoletnega člana častnega razsodišča Petra Jančiča, ki je vodil projekt nastajanja novinarske etike.

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Novinar katoliškega tednika Družina Rok Blažič se je znašel v sporu s Timom Prezljem, ki je zoper Blažiča vložil pritožbo na Novinarsko častno razsodišče. Prepričan je, da je Blažič kršil kodeks novinarjev v sklopu prispevkov o spreminjanju spola med otroki in mladimi. Le-to je v nekaterih točkah razsodilo v prid Prezlju. Za komentar je Meta Potočnik poklicala urednika Spletnega časopisa in dolgoletnega člana častnega razsodišča Petra Jančiča, ki je vodil projekt nastajanja novinarske etike.

info

Informativni prispevki

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Novinar katoliškega tednika Družina Rok Blažič se je znašel v sporu s Timom Prezljem, ki je zoper Blažiča vložil pritožbo na Novinarsko častno razsodišče. Prepričan je, da je Blažič kršil kodeks novinarjev v sklopu prispevkov o spreminjanju spola med otroki in mladimi. Le-to je v nekaterih točkah razsodilo v prid Prezlju. Za komentar je Meta Potočnik poklicala urednika Spletnega časopisa in dolgoletnega člana častnega razsodišča Petra Jančiča, ki je vodil projekt nastajanja novinarske etike.

VEČ ...|19. 4. 2024
Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Novinar katoliškega tednika Družina Rok Blažič se je znašel v sporu s Timom Prezljem, ki je zoper Blažiča vložil pritožbo na Novinarsko častno razsodišče. Prepričan je, da je Blažič kršil kodeks novinarjev v sklopu prispevkov o spreminjanju spola med otroki in mladimi. Le-to je v nekaterih točkah razsodilo v prid Prezlju. Za komentar je Meta Potočnik poklicala urednika Spletnega časopisa in dolgoletnega člana častnega razsodišča Petra Jančiča, ki je vodil projekt nastajanja novinarske etike.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2024
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović za Radio Ognjišče o minulem mandatu in stavki zdravnikov

Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović za Radio Ognjišče o minulem mandatu in stavki zdravnikov

Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.

info zdravniki zbornica bojana beović zdravstvo pogovor

Informativni prispevki

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović za Radio Ognjišče o minulem mandatu in stavki zdravnikov

Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.

VEČ ...|18. 4. 2024
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović za Radio Ognjišče o minulem mandatu in stavki zdravnikov

Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.

Radio Ognjišče

info zdravniki zbornica bojana beović zdravstvo pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2024
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola si je v Bruslju ogledala angleško verzijo razstave 3450 umorjenih

V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup. 

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola si je v Bruslju ogledala angleško verzijo razstave 3450 umorjenih

V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup. 

info politika komentar

Informativni prispevki

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola si je v Bruslju ogledala angleško verzijo razstave 3450 umorjenih

V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup. 

VEČ ...|17. 4. 2024
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola si je v Bruslju ogledala angleško verzijo razstave 3450 umorjenih

V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup. 

Tone Gorjup

info politika komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 4. 2024
Politični komentator Videtič o povolilnem dogajanju v SD in delovanju vlade ter stavkah

Stanka SD je na 15. kongresu, ki zaradi nekaterih zapletov še ni končan (delegati morajo imenovati še dva člana v nadzornem odboru in sedem članov predsedstva stranke), dobila novega predsednika Matjaža Hana. Kaj pomeni njegova zmaga za stranko SD in kaj za vladno koalicijo, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče zaupal politični komentator Miran Videtič. Spregovoril je tudi o drugem aktualnem dogajanju na domačem političnem parketu.

Politični komentator Videtič o povolilnem dogajanju v SD in delovanju vlade ter stavkah

Stanka SD je na 15. kongresu, ki zaradi nekaterih zapletov še ni končan (delegati morajo imenovati še dva člana v nadzornem odboru in sedem članov predsedstva stranke), dobila novega predsednika Matjaža Hana. Kaj pomeni njegova zmaga za stranko SD in kaj za vladno koalicijo, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče zaupal politični komentator Miran Videtič. Spregovoril je tudi o drugem aktualnem dogajanju na domačem političnem parketu.

info politika komentar

Informativni prispevki

Politični komentator Videtič o povolilnem dogajanju v SD in delovanju vlade ter stavkah

Stanka SD je na 15. kongresu, ki zaradi nekaterih zapletov še ni končan (delegati morajo imenovati še dva člana v nadzornem odboru in sedem članov predsedstva stranke), dobila novega predsednika Matjaža Hana. Kaj pomeni njegova zmaga za stranko SD in kaj za vladno koalicijo, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče zaupal politični komentator Miran Videtič. Spregovoril je tudi o drugem aktualnem dogajanju na domačem političnem parketu.

VEČ ...|15. 4. 2024
Politični komentator Videtič o povolilnem dogajanju v SD in delovanju vlade ter stavkah

Stanka SD je na 15. kongresu, ki zaradi nekaterih zapletov še ni končan (delegati morajo imenovati še dva člana v nadzornem odboru in sedem članov predsedstva stranke), dobila novega predsednika Matjaža Hana. Kaj pomeni njegova zmaga za stranko SD in kaj za vladno koalicijo, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče zaupal politični komentator Miran Videtič. Spregovoril je tudi o drugem aktualnem dogajanju na domačem političnem parketu.

Tone Gorjup

info politika komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 4. 2024
O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

Robert Božič

kmetijstvosodba ESČPmrazpozeba

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Sol in luč

VEČ ...|23. 4. 2024
Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Duhovna misel

VEČ ...|26. 4. 2024
Jaz in ti

Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Jaz in ti

Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|26. 4. 2024
Častitljivi del dne 26. 4.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 26. 4.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|26. 4. 2024
Sv. Štefan

Čeprav ob omembi tvojega imena najprej pomislim na slavnega prvega …

Sv. Štefan

Čeprav ob omembi tvojega imena najprej pomislim na slavnega prvega …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Za nasmeh

VEČ ...|26. 4. 2024
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče