Doživetja narave
VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

Blaž Lesnik

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Doživetja narave
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.
VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

Blaž Lesnik

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Kulturni utrinki
VEČ ...|21. 6. 2019
Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev

Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.

Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev

Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.

Jože Bartolj

Park vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki
Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev
Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.
VEČ ...|21. 6. 2019
Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev
Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.

Jože Bartolj

Park vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Informativni prispevki
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Naš gost
VEČ ...|10. 11. 2018
Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež

Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.

Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež

Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.

Jože Bartolj

akademska kiparka dragica čadež

Naš gost
Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež
Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.
VEČ ...|10. 11. 2018
Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež
Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.

Jože Bartolj

akademska kiparka dragica čadež

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|28. 6. 2020
71. obletnica Narodnega sveta koroških Slovencev

Te dni mineva 71 let od ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Zakaj je do ustanovitve sploh prišlo, kateri datum je pravi: 28. ali 29. junij, kaj prinaša zbornik Usoda je koroškim Slovencem dana njim samim v roke, kakšna je prihodnost NSKS, kako se v delovanje vključujejo mladi? O tem so govorili predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, urednik zbornika mag. Simon Triessnig in zgodovinar mag. Hanzi Filipič.

71. obletnica Narodnega sveta koroških Slovencev

Te dni mineva 71 let od ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Zakaj je do ustanovitve sploh prišlo, kateri datum je pravi: 28. ali 29. junij, kaj prinaša zbornik Usoda je koroškim Slovencem dana njim samim v roke, kakšna je prihodnost NSKS, kako se v delovanje vključujejo mladi? O tem so govorili predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, urednik zbornika mag. Simon Triessnig in zgodovinar mag. Hanzi Filipič.

Matjaž Merljak

inforojakikoroškaavstrija

Naš gost
VEČ ...|27. 6. 2020
Novomašniki 2020

V Sloveniji bomo letos imeli sedem novomašnikov. To so: Anže Cunk, Martin Leban, Tilen Oberwalder Zupanc, Janez Potisek in Matej Rus iz ljubljanske nadškofije, Blaž Franko iz novomeške škofije in lazarist Rok Vinko Žlender iz mariborske nadškofije. V oddaji so spregovorili o svojem življenju, kako so začutili Gospodov klic in kako je potekala pot razločevanja klica, katere osebe so bile pomembne na njihovi duhovni poti in kako se veselijo dela na župniji, še posebej o vrsti pastoralnega dela, ki jim je najbolj blizu. Vsak je predstavil svoje novomašno geslo, pa tudi povedal, kateri svetnik ga najbolj navdihuje in katera molitev mu je najljubša.

Novomašniki 2020

V Sloveniji bomo letos imeli sedem novomašnikov. To so: Anže Cunk, Martin Leban, Tilen Oberwalder Zupanc, Janez Potisek in Matej Rus iz ljubljanske nadškofije, Blaž Franko iz novomeške škofije in lazarist Rok Vinko Žlender iz mariborske nadškofije. V oddaji so spregovorili o svojem življenju, kako so začutili Gospodov klic in kako je potekala pot razločevanja klica, katere osebe so bile pomembne na njihovi duhovni poti in kako se veselijo dela na župniji, še posebej o vrsti pastoralnega dela, ki jim je najbolj blizu. Vsak je predstavil svoje novomašno geslo, pa tudi povedal, kateri svetnik ga najbolj navdihuje in katera molitev mu je najljubša.

Matjaž Merljak

duhovnostpogovor

Kmetijska oddaja
VEČ ...|28. 6. 2020
Pogled na letošnjo pridelavo poljščin

Mag. Jože Mohar je bil naš gost v oddaji. Pod drobnogled smo vzeli letošnje razmere v pridelavi glavnih poljščin in povabili na Agrosatov dan polja.

Pogled na letošnjo pridelavo poljščin

Mag. Jože Mohar je bil naš gost v oddaji. Pod drobnogled smo vzeli letošnje razmere v pridelavi glavnih poljščin in povabili na Agrosatov dan polja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Slovenski mučenci 20. stoletja
VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Pogovor o
VEČ ...|1. 7. 2020
Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?

Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?

Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

Andrej Šinko

politikaAmerikaZDAsocialavolitve

Zgodbe za otroke - Šmarnice
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Za življenje
VEČ ...|4. 7. 2020
Izzivi ljubezni v starosti - demenca

Tokrat smo iskali najgloblje izzive ljubezni v procestu staranja. Z leti se začnejo poleg telesa spreminjati tudi posameznikovi možgani, kar prinese različne posledice: od pozabljanja do počasnejšega odziva, hitre utrujenosti... Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Izzivi ljubezni v starosti - demenca

Tokrat smo iskali najgloblje izzive ljubezni v procestu staranja. Z leti se začnejo poleg telesa spreminjati tudi posameznikovi možgani, kar prinese različne posledice: od pozabljanja do počasnejšega odziva, hitre utrujenosti... Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosistaranjedemencaduhovnost

Sobotna iskrica
VEČ ...|4. 7. 2020
Na Debelem rtiču s Srcem otrok

Sobotna iskrica se je odpravila na morje in preverila vzdušje med počitnikarji, ki morda brez pomoči naših poslušalcev letos ne bi videli Obale. Na Debelem rtiču so bili Juretovi sogovorniki hvaležni otroci, marljivi animatorji in veseli organizatorji MIK-ove karavane S srcem za morje otrok.

Na Debelem rtiču s Srcem otrok

Sobotna iskrica se je odpravila na morje in preverila vzdušje med počitnikarji, ki morda brez pomoči naših poslušalcev letos ne bi videli Obale. Na Debelem rtiču so bili Juretovi sogovorniki hvaležni otroci, marljivi animatorji in veseli organizatorji MIK-ove karavane S srcem za morje otrok.

Jure Sešek

otrociMIKS srcem za morje otrokMIK-ova karavanaMilan NunićFranci PliberšekSlovenska karitasDebeli rtič

Iz naših krajev
VEČ ...|4. 7. 2020
Šalovci, Škofja Loka, Slovenske Konjice, Bled

Poročali smo o uspešnosti nekaterih občin pri sledenju konceptu zero waste oziroma nič odpadkov, blagoslovu več kot 270 let starih obnovljenih orgel v Cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Odpravili pa smo se tudi na Goričko, ki ponuja preživljanje dopusta v naravi.

Šalovci, Škofja Loka, Slovenske Konjice, Bled

Poročali smo o uspešnosti nekaterih občin pri sledenju konceptu zero waste oziroma nič odpadkov, blagoslovu več kot 270 let starih obnovljenih orgel v Cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Odpravili pa smo se tudi na Goričko, ki ponuja preživljanje dopusta v naravi.

Andrej Šinko

družbainfosvetovanje

Duhovna misel
VEČ ...|4. 7. 2020
Vse novo!

Nihče ne prišije krpe iz neudelanega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga, da nastane še hujša raztrganina. Novega vina tudi ne dajejo v stare mehove, sicer mehovi počijo in vino se razlije, mehovi pa propadejo.(Mt 9, 18-17)

Vse novo!

Nihče ne prišije krpe iz neudelanega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga, da nastane še hujša raztrganina. Novega vina tudi ne dajejo v stare mehove, sicer mehovi počijo in vino se razlije, mehovi pa propadejo.(Mt 9, 18-17)

Gregor Čušin

duhovnost

Copyright © Radio Ognjišče 2019