Doživetja narave

VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Doživetja narave

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.
VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

Blaž Lesnik

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 6. 2019
Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev

Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.

Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev

Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.

Park vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki

Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev
Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.
VEČ ...|21. 6. 2019
Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev
Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.

Jože Bartolj

Park vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Naš gost

VEČ ...|10. 11. 2018
Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež

Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.

Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež

Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.

akademska kiparka dragica čadež

Naš gost

Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež
Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.
VEČ ...|10. 11. 2018
Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež
Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.

Jože Bartolj

akademska kiparka dragica čadež

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|27. 2. 2021
Postni čas je priložnost

V oddaji smo gostili grosupeljskega župnika Martina Goloba. Kako preživljati post v času, ko nam je na videz veliko odvzeto, je to čas, ko lahko življenju kaj dodamo ali je bistvena odpoved? O vsem tem in tistim, kar ste predlagali vi, saj je oddaja potekala v živo.

Postni čas je priložnost

V oddaji smo gostili grosupeljskega župnika Martina Goloba. Kako preživljati post v času, ko nam je na videz veliko odvzeto, je to čas, ko lahko življenju kaj dodamo ali je bistvena odpoved? O vsem tem in tistim, kar ste predlagali vi, saj je oddaja potekala v živo.

Radio Ognjišče

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Doživetja narave

VEČ ...|26. 2. 2021
O merjenju najnižje temperature na Komni

Čeprav je padel rekord najvišje spomladanske temperature, smo se v Doživetjih narave preselili v sredino februarja, ko so razmere ob suhem in mrzle zraku obetale drug ekstrem. Več o merjenju temperature v mraziščih, termometru na Komni in na sploh zimskih temperaturah sta povedala mraziščarja Iztok Miklavčič in dr. Matej Ogrin.

O merjenju najnižje temperature na Komni

Čeprav je padel rekord najvišje spomladanske temperature, smo se v Doživetjih narave preselili v sredino februarja, ko so razmere ob suhem in mrzle zraku obetale drug ekstrem. Več o merjenju temperature v mraziščih, termometru na Komni in na sploh zimskih temperaturah sta povedala mraziščarja Iztok Miklavčič in dr. Matej Ogrin.

Blaž Lesnik

naravamraziščameteorologijavremenski podatkivisokogorjegore

Svetovalnica

VEČ ...|4. 3. 2021
Prehladi, covid in otroci

Zdravstvena Svetovalnica je bila aktualna za (stare) starše manjših otrok. Stari koronavirusi nas namreč v tem času, ko so otroci spet v vrtcih in šolah, opominjajo, da se niso poslovili in da želijo tudi oni svoj del pozornosti. Kako ravnati ob znakih prehlada, viroz v tem času, je povedal peidater Denis Baš.

Prehladi, covid in otroci

Zdravstvena Svetovalnica je bila aktualna za (stare) starše manjših otrok. Stari koronavirusi nas namreč v tem času, ko so otroci spet v vrtcih in šolah, opominjajo, da se niso poslovili in da želijo tudi oni svoj del pozornosti. Kako ravnati ob znakih prehlada, viroz v tem času, je povedal peidater Denis Baš.

Blaž Lesnik

svetovanjeodnosimladizdravstvootroci

Komentar tedna

VEČ ...|26. 2. 2021
S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin

Zgodbe za otroke

VEČ ...|4. 3. 2021
Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Radijski roman

VEČ ...|4. 3. 2021
Pesem o Bernardki - sedeminštirideseti del

Voditeljica novink v samostanu je Bernardki svetovala, naj se nauči hitro zaspati: Pravo spanje je velika umetnost redovnih ljudi. A to ni tako lahko ...

Pesem o Bernardki - sedeminštirideseti del

Voditeljica novink v samostanu je Bernardki svetovala, naj se nauči hitro zaspati: Pravo spanje je velika umetnost redovnih ljudi. A to ni tako lahko ...

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|4. 3. 2021
293. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...

Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani

293. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...

Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani

Matjaž Merljak, Mateja Feltrin Novljan, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Nataša Ličen

izobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 3. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan