Vstani in hodi

VEČ ...|22. 12. 2024
Trepetlika

V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.

Trepetlika

V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.

Parkinsonova bolezenekstrapiramidne motnjeMagda Kastelic Hočevarpogumustvarjalnost

Vstani in hodi

Trepetlika

V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.

VEČ ...|22. 12. 2024
Trepetlika

V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.

Damijana Medved

Parkinsonova bolezenekstrapiramidne motnjeMagda Kastelic Hočevarpogumustvarjalnost

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 8. 2024
Kaj poveča možnosti za demenco in kako jo omiliti

Naša gostja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo je opisala dejavnike tveganja za demenco in kaj lahko sami storimo, da to bolezen čim bolj preprečimo ali odložimo njen hiter potek. V drugem delu pogovora pa je razložila, kako so v Domu za starejše v Tržiču uporabljali t.i., vadbeni park in uvajali gibanje v vsakdanje življenje stanovalcev. 

Kaj poveča možnosti za demenco in kako jo omiliti

Naša gostja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo je opisala dejavnike tveganja za demenco in kaj lahko sami storimo, da to bolezen čim bolj preprečimo ali odložimo njen hiter potek. V drugem delu pogovora pa je razložila, kako so v Domu za starejše v Tržiču uporabljali t.i., vadbeni park in uvajali gibanje v vsakdanje življenje stanovalcev. 

gibanjedemencavadbeni park

Življenje išče pot

Kaj poveča možnosti za demenco in kako jo omiliti

Naša gostja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo je opisala dejavnike tveganja za demenco in kaj lahko sami storimo, da to bolezen čim bolj preprečimo ali odložimo njen hiter potek. V drugem delu pogovora pa je razložila, kako so v Domu za starejše v Tržiču uporabljali t.i., vadbeni park in uvajali gibanje v vsakdanje življenje stanovalcev. 

VEČ ...|28. 8. 2024
Kaj poveča možnosti za demenco in kako jo omiliti

Naša gostja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo je opisala dejavnike tveganja za demenco in kaj lahko sami storimo, da to bolezen čim bolj preprečimo ali odložimo njen hiter potek. V drugem delu pogovora pa je razložila, kako so v Domu za starejše v Tržiču uporabljali t.i., vadbeni park in uvajali gibanje v vsakdanje življenje stanovalcev. 

s. Meta Potočnik

gibanjedemencavadbeni park

Vstani in hodi

VEČ ...|25. 8. 2024
Literarna ustvarjalnost invalidnih oseb

V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.

Literarna ustvarjalnost invalidnih oseb

V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.

invalidiMagda Kastelic HočevarpoezijaParkinsonova bolezenNorma7

Vstani in hodi

Literarna ustvarjalnost invalidnih oseb

V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.

VEČ ...|25. 8. 2024
Literarna ustvarjalnost invalidnih oseb

V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.

Damijana Medved

invalidiMagda Kastelic HočevarpoezijaParkinsonova bolezenNorma7

Doživetja narave

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

naravazavarovana območjaTriglavski narodni parkTNPevropski dan parkovzgodovinanaravovarstvo

Doživetja narave

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Blaž Lesnik

naravazavarovana območjaTriglavski narodni parkTNPevropski dan parkovzgodovinanaravovarstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 5. 2024
Obeležje v Parku vojaške zgodovine

Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.

Obeležje v Parku vojaške zgodovine

Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.

kulturaPark vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki

Obeležje v Parku vojaške zgodovine

Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.

VEČ ...|7. 5. 2024
Obeležje v Parku vojaške zgodovine

Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.

Jože Bartolj

kulturaPark vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2024
Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

zdravjeparkinsonova bolezensvetovanjetrepetlikakronične bolezni

Svetovalnica

Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

VEČ ...|18. 4. 2024
Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Blaž Lesnik

zdravjeparkinsonova bolezensvetovanjetrepetlikakronične bolezni

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 2. 2024
Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

kulturaJanko BoštjančičPark vojaške zgodovineFeldspital 808

Kulturni utrinki

Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

VEČ ...|13. 2. 2024
Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

Jože Bartolj

kulturaJanko BoštjančičPark vojaške zgodovineFeldspital 808

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 7. 2023
V Destrniku je vrata odprl park prostoživečih živali s plemenitim poslanstvom

Park prostoživečih živali se nahaja v majhni vasici Vintarovci v vzhodnem delu Slovenije, ki spada v Občino Destrnik. »Razprostira se v objemu neokrnjene narave. Med zelenimi drevesi, ki se bohotijo nad nami, lahko slišimo pesem ptic in opazujemo živalske prebivalce, ki svobodno tekajo po svojem naravnem okolju. V ozadju se sliši šumenje potoka, ki s svojim hladnim tokom pomirja misli in vabi k sprostitvi,« so zapisali na spletni strani parka.

Kot nam je dejal lastnik, Sandi Horvat je v parku 100 različnih vrst živali in gre za vzrejni center za ohranjanje ogroženih vrst ptic. »Park prostoživečih živali je živalski vrt s poslanstvom, ki ga vodimo člani družine Horvat. Naše poslanstvo, ki se je rodilo iz ljubezni do živali, predvsem ptic, je skrb za ogrožene vrste,« pravi Horvat.

V Destrniku je vrata odprl park prostoživečih živali s plemenitim poslanstvom

Park prostoživečih živali se nahaja v majhni vasici Vintarovci v vzhodnem delu Slovenije, ki spada v Občino Destrnik. »Razprostira se v objemu neokrnjene narave. Med zelenimi drevesi, ki se bohotijo nad nami, lahko slišimo pesem ptic in opazujemo živalske prebivalce, ki svobodno tekajo po svojem naravnem okolju. V ozadju se sliši šumenje potoka, ki s svojim hladnim tokom pomirja misli in vabi k sprostitvi,« so zapisali na spletni strani parka.

Kot nam je dejal lastnik, Sandi Horvat je v parku 100 različnih vrst živali in gre za vzrejni center za ohranjanje ogroženih vrst ptic. »Park prostoživečih živali je živalski vrt s poslanstvom, ki ga vodimo člani družine Horvat. Naše poslanstvo, ki se je rodilo iz ljubezni do živali, predvsem ptic, je skrb za ogrožene vrste,« pravi Horvat.

infopogovorparkživali

Informativni prispevki

V Destrniku je vrata odprl park prostoživečih živali s plemenitim poslanstvom

Park prostoživečih živali se nahaja v majhni vasici Vintarovci v vzhodnem delu Slovenije, ki spada v Občino Destrnik. »Razprostira se v objemu neokrnjene narave. Med zelenimi drevesi, ki se bohotijo nad nami, lahko slišimo pesem ptic in opazujemo živalske prebivalce, ki svobodno tekajo po svojem naravnem okolju. V ozadju se sliši šumenje potoka, ki s svojim hladnim tokom pomirja misli in vabi k sprostitvi,« so zapisali na spletni strani parka.

Kot nam je dejal lastnik, Sandi Horvat je v parku 100 različnih vrst živali in gre za vzrejni center za ohranjanje ogroženih vrst ptic. »Park prostoživečih živali je živalski vrt s poslanstvom, ki ga vodimo člani družine Horvat. Naše poslanstvo, ki se je rodilo iz ljubezni do živali, predvsem ptic, je skrb za ogrožene vrste,« pravi Horvat.

VEČ ...|20. 7. 2023
V Destrniku je vrata odprl park prostoživečih živali s plemenitim poslanstvom

Park prostoživečih živali se nahaja v majhni vasici Vintarovci v vzhodnem delu Slovenije, ki spada v Občino Destrnik. »Razprostira se v objemu neokrnjene narave. Med zelenimi drevesi, ki se bohotijo nad nami, lahko slišimo pesem ptic in opazujemo živalske prebivalce, ki svobodno tekajo po svojem naravnem okolju. V ozadju se sliši šumenje potoka, ki s svojim hladnim tokom pomirja misli in vabi k sprostitvi,« so zapisali na spletni strani parka.

Kot nam je dejal lastnik, Sandi Horvat je v parku 100 različnih vrst živali in gre za vzrejni center za ohranjanje ogroženih vrst ptic. »Park prostoživečih živali je živalski vrt s poslanstvom, ki ga vodimo člani družine Horvat. Naše poslanstvo, ki se je rodilo iz ljubezni do živali, predvsem ptic, je skrb za ogrožene vrste,« pravi Horvat.

Alen Salihović

infopogovorparkživali

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Svetovalnica

VEČ ...|1. 4. 2025
Učenje branja

Dr. Nina Novak je učiteljica, magistrica in doktorica pedagoških znanosti, ki je imela kot otrok težave z usvajanjem bralnih veščin. To je nanjo tako vplivalo, da je skušala branje na čim bolj učinkovit in prijazen način približati mnogim generacijam. Zakaj in katere so metode, boste izvedeli v tokratni oddaji. 

Učenje branja

Dr. Nina Novak je učiteljica, magistrica in doktorica pedagoških znanosti, ki je imela kot otrok težave z usvajanjem bralnih veščin. To je nanjo tako vplivalo, da je skušala branje na čim bolj učinkovit in prijazen način približati mnogim generacijam. Zakaj in katere so metode, boste izvedeli v tokratni oddaji. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Od slike do besede

VEČ ...|1. 4. 2025
1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Marjana Debevec

družinazakontravmeodrešenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Matjaž Merljak

družbarojaki