Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 9. 2025
Razstava o Andreju Čehovinu - Dnevi narodnih noš v Kamniku

V sredo, 10. septembra, je minilo 170 let, kar se je v Badnu pri Dunaju mnogo prezgodaj zaključila nepredstavljivo hitra, bleščeča vojaška kariera barona Andreja Čehovina. Ob tem so v Parku vojaške zgodovine v Pivki pripravili razstavo. V Kamniku pa bodo konec tedna potekali 52. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Vrhunec prireditve bo tradicionalna nedeljska povorka z več kot 2000 udeleženci iz Slovenije in tujine.

Razstava o Andreju Čehovinu - Dnevi narodnih noš v Kamniku

V sredo, 10. septembra, je minilo 170 let, kar se je v Badnu pri Dunaju mnogo prezgodaj zaključila nepredstavljivo hitra, bleščeča vojaška kariera barona Andreja Čehovina. Ob tem so v Parku vojaške zgodovine v Pivki pripravili razstavo. V Kamniku pa bodo konec tedna potekali 52. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Vrhunec prireditve bo tradicionalna nedeljska povorka z več kot 2000 udeleženci iz Slovenije in tujine.

kulturaAndrej Čehovin52 Dnevi narodnih nošNajhrabrejši med hrabrimiJanko BoštjančičPavel CarPark Vojaške zgodovineMatej Slapar

Kulturni utrinki

Razstava o Andreju Čehovinu - Dnevi narodnih noš v Kamniku

V sredo, 10. septembra, je minilo 170 let, kar se je v Badnu pri Dunaju mnogo prezgodaj zaključila nepredstavljivo hitra, bleščeča vojaška kariera barona Andreja Čehovina. Ob tem so v Parku vojaške zgodovine v Pivki pripravili razstavo. V Kamniku pa bodo konec tedna potekali 52. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Vrhunec prireditve bo tradicionalna nedeljska povorka z več kot 2000 udeleženci iz Slovenije in tujine.

VEČ ...|12. 9. 2025
Razstava o Andreju Čehovinu - Dnevi narodnih noš v Kamniku

V sredo, 10. septembra, je minilo 170 let, kar se je v Badnu pri Dunaju mnogo prezgodaj zaključila nepredstavljivo hitra, bleščeča vojaška kariera barona Andreja Čehovina. Ob tem so v Parku vojaške zgodovine v Pivki pripravili razstavo. V Kamniku pa bodo konec tedna potekali 52. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Vrhunec prireditve bo tradicionalna nedeljska povorka z več kot 2000 udeleženci iz Slovenije in tujine.

Jože Bartolj

kulturaAndrej Čehovin52 Dnevi narodnih nošNajhrabrejši med hrabrimiJanko BoštjančičPavel CarPark Vojaške zgodovineMatej Slapar

Svetovalnica

VEČ ...|24. 4. 2025
Zakaj bo Parkinsonove bolezni vse več?

Posvetili smo se napredujoči nevrološki motnji, ki prizadene vse več ljudi tudi v Sloveniji - Parkinsonovi bolezni. Z nami je bil predsednik Društva Trepetlika, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, ki je predstavil prve znake bolezni, pojasnil, zakaj je zgodnje odkrivanje ključno, kaj je tako imenovani medeni mesec te bolezni in zakaj lahko pričakujemo porast obolelih v prihodnosti?

Zakaj bo Parkinsonove bolezni vse več?

Posvetili smo se napredujoči nevrološki motnji, ki prizadene vse več ljudi tudi v Sloveniji - Parkinsonovi bolezni. Z nami je bil predsednik Društva Trepetlika, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, ki je predstavil prve znake bolezni, pojasnil, zakaj je zgodnje odkrivanje ključno, kaj je tako imenovani medeni mesec te bolezni in zakaj lahko pričakujemo porast obolelih v prihodnosti?

zdravjeTrepetlikaParkinsonova bolezensvetovanje

Svetovalnica

Zakaj bo Parkinsonove bolezni vse več?

Posvetili smo se napredujoči nevrološki motnji, ki prizadene vse več ljudi tudi v Sloveniji - Parkinsonovi bolezni. Z nami je bil predsednik Društva Trepetlika, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, ki je predstavil prve znake bolezni, pojasnil, zakaj je zgodnje odkrivanje ključno, kaj je tako imenovani medeni mesec te bolezni in zakaj lahko pričakujemo porast obolelih v prihodnosti?

VEČ ...|24. 4. 2025
Zakaj bo Parkinsonove bolezni vse več?

Posvetili smo se napredujoči nevrološki motnji, ki prizadene vse več ljudi tudi v Sloveniji - Parkinsonovi bolezni. Z nami je bil predsednik Društva Trepetlika, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, ki je predstavil prve znake bolezni, pojasnil, zakaj je zgodnje odkrivanje ključno, kaj je tako imenovani medeni mesec te bolezni in zakaj lahko pričakujemo porast obolelih v prihodnosti?

Blaž Lesnik

zdravjeTrepetlikaParkinsonova bolezensvetovanje

Vstani in hodi

VEČ ...|22. 12. 2024
Trepetlika

V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.

Trepetlika

V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.

Parkinsonova bolezenekstrapiramidne motnjeMagda Kastelic Hočevarpogumustvarjalnost

Vstani in hodi

Trepetlika

V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.

VEČ ...|22. 12. 2024
Trepetlika

V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.

Damijana Medved

Parkinsonova bolezenekstrapiramidne motnjeMagda Kastelic Hočevarpogumustvarjalnost

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 8. 2024
Kaj poveča možnosti za demenco in kako jo omiliti

Naša gostja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo je opisala dejavnike tveganja za demenco in kaj lahko sami storimo, da to bolezen čim bolj preprečimo ali odložimo njen hiter potek. V drugem delu pogovora pa je razložila, kako so v Domu za starejše v Tržiču uporabljali t.i., vadbeni park in uvajali gibanje v vsakdanje življenje stanovalcev. 

Kaj poveča možnosti za demenco in kako jo omiliti

Naša gostja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo je opisala dejavnike tveganja za demenco in kaj lahko sami storimo, da to bolezen čim bolj preprečimo ali odložimo njen hiter potek. V drugem delu pogovora pa je razložila, kako so v Domu za starejše v Tržiču uporabljali t.i., vadbeni park in uvajali gibanje v vsakdanje življenje stanovalcev. 

gibanjedemencavadbeni park

Življenje išče pot

Kaj poveča možnosti za demenco in kako jo omiliti

Naša gostja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo je opisala dejavnike tveganja za demenco in kaj lahko sami storimo, da to bolezen čim bolj preprečimo ali odložimo njen hiter potek. V drugem delu pogovora pa je razložila, kako so v Domu za starejše v Tržiču uporabljali t.i., vadbeni park in uvajali gibanje v vsakdanje življenje stanovalcev. 

VEČ ...|28. 8. 2024
Kaj poveča možnosti za demenco in kako jo omiliti

Naša gostja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo je opisala dejavnike tveganja za demenco in kaj lahko sami storimo, da to bolezen čim bolj preprečimo ali odložimo njen hiter potek. V drugem delu pogovora pa je razložila, kako so v Domu za starejše v Tržiču uporabljali t.i., vadbeni park in uvajali gibanje v vsakdanje življenje stanovalcev. 

s. Meta Potočnik

gibanjedemencavadbeni park

Vstani in hodi

VEČ ...|25. 8. 2024
Literarna ustvarjalnost invalidnih oseb

V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.

Literarna ustvarjalnost invalidnih oseb

V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.

invalidiMagda Kastelic HočevarpoezijaParkinsonova bolezenNorma7

Vstani in hodi

Literarna ustvarjalnost invalidnih oseb

V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.

VEČ ...|25. 8. 2024
Literarna ustvarjalnost invalidnih oseb

V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.

Damijana Medved

invalidiMagda Kastelic HočevarpoezijaParkinsonova bolezenNorma7

Doživetja narave

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

naravazavarovana območjaTriglavski narodni parkTNPevropski dan parkovzgodovinanaravovarstvo

Doživetja narave

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Blaž Lesnik

naravazavarovana območjaTriglavski narodni parkTNPevropski dan parkovzgodovinanaravovarstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 5. 2024
Obeležje v Parku vojaške zgodovine

Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.

Obeležje v Parku vojaške zgodovine

Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.

kulturaPark vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki

Obeležje v Parku vojaške zgodovine

Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.

VEČ ...|7. 5. 2024
Obeležje v Parku vojaške zgodovine

Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.

Jože Bartolj

kulturaPark vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2024
Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

zdravjeparkinsonova bolezensvetovanjetrepetlikakronične bolezni

Svetovalnica

Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

VEČ ...|18. 4. 2024
Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Blaž Lesnik

zdravjeparkinsonova bolezensvetovanjetrepetlikakronične bolezni

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 9. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. september 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. september 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|16. 9. 2025
Marjana Debevec: Ubiti drugega samo zato, ker se ne strinjam z njim?

Pogovarjajmo se.

V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.

Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.

Marjana Debevec: Ubiti drugega samo zato, ker se ne strinjam z njim?

Pogovarjajmo se.

V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.

Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.

Marjana Debevec

komentardružbaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|14. 9. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanKomunistični strah v gatahhomo sovieticus slovenicusali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 9. 2025
Na Slofestu v Trstu pričakujejo 3000 otrok in mladih

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Na Slofestu v Trstu pričakujejo 3000 otrok in mladih

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 9. 2025
Dr. Peter Gregorčič in Rok Čakš o vroči politični jeseni

Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.

Dr. Peter Gregorčič in Rok Čakš o vroči politični jeseni

Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.

Alen Salihović

politikainfovolitvedržavni zborkomentarPeter GregorčičRok Čakš

Otok

VEČ ...|17. 9. 2025
Inokulum

Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.

Inokulum

Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|17. 9. 2025
Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 9. 2025
Na Slofestu v Trstu pričakujejo 3000 otrok in mladih

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Na Slofestu v Trstu pričakujejo 3000 otrok in mladih

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura