Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

Nataša Ličen

kultura narava zgodovina tradicija izročilo

29. 7. 2025
Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

Nataša Ličen

VEČ ...|29. 7. 2025
Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 7. 2025
2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

VEČ ...|22. 7. 2025
2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 7. 2025
Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

VEČ ...|15. 7. 2025
Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 7. 2025
Likof na taberhi

Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

Likof na taberhi

Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Likof na taberhi

Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

VEČ ...|8. 7. 2025
Likof na taberhi

Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 7. 2025
Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

VEČ ...|1. 7. 2025
Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 6. 2025
Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

VEČ ...|24. 6. 2025
Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 6. 2025
Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

kultura narava izročilo zgodovina turizem

Zakladi naše dediščine

Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

VEČ ...|17. 6. 2025
Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

Nataša Ličen

kultura narava izročilo zgodovina turizem

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dušan Brejc, enolog o belokranjskih vinih

Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca

Dušan Brejc, enolog o belokranjskih vinih

Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Dušan Brejc, enolog o belokranjskih vinih

Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca

VEČ ...|10. 6. 2025
Dušan Brejc, enolog o belokranjskih vinih

Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|29. 7. 2025
Alen Salihović: Dvojna merila – oziroma vladanje po »Golobovo«

Današnji »Naš pogled« bom začel nekoliko drugače. Sposodil sem si nekaj naslovov, ki sem jih našel na portalu Info360 in Preiskovalno.si: »Zaradi goljufanja s potnimi stroški moral zapustiti UKC, službo pa dobil na ministrstvu« »SŽ: Oče Tine Gaber z novo pozicijo in občutno boljšo plačo« »Rekord: Javni uslužbenec v enem letu prejel skoraj 40.000 evrov bruto dodatka« »Afera Litijska 51: nakup sodne stavbe v vrednosti 7,7 milijona evrov« »Upokojenec pomagal prijatelju pri pleskanju in od Fursa dobil kazen« »Za računalnike ni interesa, poplavljenka in samohranilka pa ga ne dobita« »Star Solar: Podjetje v lasti Goloba je spreminjalo lastnika, prejema pa denar od državnega Borzena« »Afere pod ministrom Poklukarjem in nov sum zlorabe tajnih podatkov«

Alen Salihović: Dvojna merila – oziroma vladanje po »Golobovo«

Današnji »Naš pogled« bom začel nekoliko drugače. Sposodil sem si nekaj naslovov, ki sem jih našel na portalu Info360 in Preiskovalno.si: »Zaradi goljufanja s potnimi stroški moral zapustiti UKC, službo pa dobil na ministrstvu« »SŽ: Oče Tine Gaber z novo pozicijo in občutno boljšo plačo« »Rekord: Javni uslužbenec v enem letu prejel skoraj 40.000 evrov bruto dodatka« »Afera Litijska 51: nakup sodne stavbe v vrednosti 7,7 milijona evrov« »Upokojenec pomagal prijatelju pri pleskanju in od Fursa dobil kazen« »Za računalnike ni interesa, poplavljenka in samohranilka pa ga ne dobita« »Star Solar: Podjetje v lasti Goloba je spreminjalo lastnika, prejema pa denar od državnega Borzena« »Afere pod ministrom Poklukarjem in nov sum zlorabe tajnih podatkov«

Radio Ognjišče, Alen Salihović

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|30. 7. 2025
Ali mi boš pomagal?

Leta 1989 je močan potres porušil številne stavbe v Armeniji. V manj kot štirih minutah je življenje izgubilo trideset tisoč ljudi. Sredi tega ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ali mi boš pomagal?

Leta 1989 je močan potres porušil številne stavbe v Armeniji. V manj kot štirih minutah je življenje izgubilo trideset tisoč ljudi. Sredi tega ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 7. 2025
Najprej veto, nato na izredni seji sprejetje sporne novele zakona o zaščiti živali

Potem ko so v torek s 15 glasovi za in sedmimi proti, državni svetniki izglasovali odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali, ter so jo koalicijski poslanci na izredni seji v četrtek sprejeli je državni svetnik Branko Tomažič pojasnil dejanske razloge za veto, mag. Andrej Kastelic, strokovni tajnik Društva rejcev krškopoljskega prašiča pa, kakšna je razlika med postopkoma kastracije pujskov. 

Najprej veto, nato na izredni seji sprejetje sporne novele zakona o zaščiti živali

Potem ko so v torek s 15 glasovi za in sedmimi proti, državni svetniki izglasovali odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali, ter so jo koalicijski poslanci na izredni seji v četrtek sprejeli je državni svetnik Branko Tomažič pojasnil dejanske razloge za veto, mag. Andrej Kastelic, strokovni tajnik Društva rejcev krškopoljskega prašiča pa, kakšna je razlika med postopkoma kastracije pujskov. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 7. 2025
Koroška Cerkev in slovenska kultura II.

Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni. 

Koroška Cerkev in slovenska kultura II.

Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni. 

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 7. 2025
Barok v Sloveniji

Poletni čas nas vabi, da proste dneve izkoristimo ne samo za oddih na morju ali v gorah, ampak, da obiščemo tudi kakšno kulturno prireditev, razstavo ali koncert. In velika predstavitev baroka v Sloveniji, ki povezuje kar pet nacionalnih kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, je kot nalašč za to. Danes smo v Kulturnih utrinkih povabili v Narodno galerijo in Narodni muzej.

Barok v Sloveniji

Poletni čas nas vabi, da proste dneve izkoristimo ne samo za oddih na morju ali v gorah, ampak, da obiščemo tudi kakšno kulturno prireditev, razstavo ali koncert. In velika predstavitev baroka v Sloveniji, ki povezuje kar pet nacionalnih kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, je kot nalašč za to. Danes smo v Kulturnih utrinkih povabili v Narodno galerijo in Narodni muzej.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbabarok v Sloveniji

Spominjamo se

VEČ ...|30. 7. 2025
Spominjamo se dne 30. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 30. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|30. 7. 2025
Ali bolnik in starejši človek sploh še grešita?

Tudi danes je bil naš gost duhovnik Simon Fortuna, ki je spregovoril o razumevanju in udeležbi pri zakramentu sprave v času bolezni in v starosti. Takrat življenje postane precej enolično in človek ima vtis, da sploh ne greši več, saj nekako niti nima prave priložnosti. 

Ali bolnik in starejši človek sploh še grešita?

Tudi danes je bil naš gost duhovnik Simon Fortuna, ki je spregovoril o razumevanju in udeležbi pri zakramentu sprave v času bolezni in v starosti. Takrat življenje postane precej enolično in človek ima vtis, da sploh ne greši več, saj nekako niti nima prave priložnosti. 

s. Meta Potočnik

spovedstarostduhovni pogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 7. 2025
V Evropskem združenju za mleko svarijo Ursulo von der Leyen

V Evropskem združenju za mleko, pomembni in vplivni kmečki organizaciji, ki povezuje rejce krav molznic iz šestnajstih držav Evropske unije, so kritični do rešitev, ki jih predvideva reforma skupne kmetijske politike za prihodnje programsko obdobje in korenito zmanjšanje sredstev za kmetijstvo, ki ga je v predlogu proračuna  sredi meseca napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

V Evropskem združenju za mleko svarijo Ursulo von der Leyen

V Evropskem združenju za mleko, pomembni in vplivni kmečki organizaciji, ki povezuje rejce krav molznic iz šestnajstih držav Evropske unije, so kritični do rešitev, ki jih predvideva reforma skupne kmetijske politike za prihodnje programsko obdobje in korenito zmanjšanje sredstev za kmetijstvo, ki ga je v predlogu proračuna  sredi meseca napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Robert Božič

naravakmetijstvomlekoSKP