Is podcast
Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.
Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.
Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.
Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.
Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.
Prisluhnite čudovitemu razmisleku, ki nas popelje skozi čarobno popotovanje introspekcije ob prehodu leta. Govori o pomenu notranje inventure, iskanju ravnovesja med obveznostmi in trenutki miru, ter o drobnih iskricah, ki lahko zanetijo našo navdihnjenost za bolj polno življenje. Njene misli nas spomnijo na lepoto vsakdanjosti in pomen pristnosti, topline ter spoštovanja – do sebe in drugih. Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko tudi vi ustvarite prazničnost v vsakem dnevu.
Prisluhnite čudovitemu razmisleku, ki nas popelje skozi čarobno popotovanje introspekcije ob prehodu leta. Govori o pomenu notranje inventure, iskanju ravnovesja med obveznostmi in trenutki miru, ter o drobnih iskricah, ki lahko zanetijo našo navdihnjenost za bolj polno življenje. Njene misli nas spomnijo na lepoto vsakdanjosti in pomen pristnosti, topline ter spoštovanja – do sebe in drugih. Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko tudi vi ustvarite prazničnost v vsakem dnevu.
Ne glede na vse, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar je pred dva tisoč leti doživljala tako imenovana Sveta dežela, Bog prihaja v ta svet. Prihaja ne glede na razdejanje, na sovraštvo, na prepire in prevare, na krivične sodbe, na samozadostnost vladajočih, prihaja … Želi nam biti blizu, želi biti naš brat, eden izmed nas. Prinaša nam blagoslov, upanje, tolažbo … Bog prihaja, kaj pa mi?
Ne glede na vse, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar je pred dva tisoč leti doživljala tako imenovana Sveta dežela, Bog prihaja v ta svet. Prihaja ne glede na razdejanje, na sovraštvo, na prepire in prevare, na krivične sodbe, na samozadostnost vladajočih, prihaja … Želi nam biti blizu, želi biti naš brat, eden izmed nas. Prinaša nam blagoslov, upanje, tolažbo … Bog prihaja, kaj pa mi?
V svojem razmišljanju se je avtor Jože Bartolj zazrl na minulo leto in ob doživetem razmišljal o vrednotenju vsega, kar doživljamo.
V svojem razmišljanju se je avtor Jože Bartolj zazrl na minulo leto in ob doživetem razmišljal o vrednotenju vsega, kar doživljamo.
Avtor v besedilu razmišlja o vplivu naglice in instantne kulture na doživljanje narave, medosebnih odnosov in vzgoje. Vse omenjeno in še marsikaj drugega v življenju terja postopnost in čas. Opominja, da je resničnost kompleksna, zgodovina pa mešanica lepote in bolečine, kar kliče k potrpežljivosti in zavedanju, da na največje stvari v življenju – rojstvo, ljubezen in odrešenje – ne moremo vplivati sami. Adventno pričakovanje ni pasivno čakanje, ampak aktiven proces priprave srca za sprejemanje nečesa globljega in lepšega. Ključno vprašanje tega časa ostaja: Koga pričakujem in ali sem Nanj res pripravljen?
Avtor v besedilu razmišlja o vplivu naglice in instantne kulture na doživljanje narave, medosebnih odnosov in vzgoje. Vse omenjeno in še marsikaj drugega v življenju terja postopnost in čas. Opominja, da je resničnost kompleksna, zgodovina pa mešanica lepote in bolečine, kar kliče k potrpežljivosti in zavedanju, da na največje stvari v življenju – rojstvo, ljubezen in odrešenje – ne moremo vplivati sami. Adventno pričakovanje ni pasivno čakanje, ampak aktiven proces priprave srca za sprejemanje nečesa globljega in lepšega. Ključno vprašanje tega časa ostaja: Koga pričakujem in ali sem Nanj res pripravljen?
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.
»Največje bogastvo so ljudje.« Tako večkrat slišimo, ko gre za vprašanje, kaj je najpomembnejši del neke ustanove in temu se pridružujem tudi sam, ko me ob 30. obletnici Radia Ognjišče sprašujejo, na kaj sem najbolj ponosen. Brez zadržkov in brez lažne preračunljivosti rečem, na sodelavce!
Tako je svoje razmišljanje začel odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar. Celotni komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh radia.
»Največje bogastvo so ljudje.« Tako večkrat slišimo, ko gre za vprašanje, kaj je najpomembnejši del neke ustanove in temu se pridružujem tudi sam, ko me ob 30. obletnici Radia Ognjišče sprašujejo, na kaj sem najbolj ponosen. Brez zadržkov in brez lažne preračunljivosti rečem, na sodelavce!
Tako je svoje razmišljanje začel odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar. Celotni komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh radia.
Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko.
V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar.
Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje.
Davčne politike imajo ključen vpliv na konkurenčnost slovenskih podjetij. Visoke obdavčitve dohodka in prispevki za socialno varnost lahko zmanjšajo sredstva, namenjena za inovacije in razvoj. Slovenska podjetja pogosto izpostavljajo potrebo po boljšem davčnem okolju, ki bi vključevalo nižje davke na dobiček in spodbude za raziskave ter digitalizacijo. O tem so govorili v tokratnem »Pogovoru o« v katerega smo povabili predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Kluba Slovenskih podjetnikov. Z nami so bili generalni direktor OZS Danijel Lamperger, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in direktor BASS d.o.o., Celje in član SBC Aleksander Bastl.
Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalko je zanimalo, ali lahko shrani ocvirke v plastični posodi. Sestra Nikolina ji je pritrdila in dodala, naj jih ima na hladnem, še najboljše je v zamrzovalni skrinji. Pazi naj tudi, da bo v posodi čim manj zraka (da ga iztisne) in tako – na hladnem in temnem – lahko počakajo tudi nekaj mesecev.
Zaupni telefon Samarijan v slovenskem prostoru deluje že od leta 1996. Prostovoljci so na voljo ljudem v različnih težavah in osamljenosti. Ker delujejo 24 ur na dan, imajo vedno potrebo po novih prostovoljcih. Strokovna vodja Društva Tatjana Vertačnik je povabila k vpisu novih, za katere pripravljajo usposabljanje.
Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …