Is podcast
izobraževanje mladi kultura odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Eva Jocif in Zala Dimc sta se udeležili Evropskega srečanja mladih v Talinu, v Estoniji, kjer so tradicionalno mladi iz vse Evrope in še širše, priromali na srečanje z brati iz Taizeja, ki ga vsako leto ob silvestrovem organizirajo v eni od prestolnic. Več tisoč mladih je v prehodu iz starega v novo leto molilo za mir. Slišali smo njune utrinke in doživetja.
Eva Jocif in Zala Dimc sta se udeležili Evropskega srečanja mladih v Talinu, v Estoniji, kjer so tradicionalno mladi iz vse Evrope in še širše, priromali na srečanje z brati iz Taizeja, ki ga vsako leto ob silvestrovem organizirajo v eni od prestolnic. Več tisoč mladih je v prehodu iz starega v novo leto molilo za mir. Slišali smo njune utrinke in doživetja.
Dijaki Dora Jelenc, Miša Mehle, Andraž Strebot in Štefan Terziev so redstavili razredne jaslice, ki jih tradicionalno postavljajo na Škofijski klasični gimnaziji, v letu 2023 oblikovane po vodilu Poti do veselja v Gospodu.
Dijaki Dora Jelenc, Miša Mehle, Andraž Strebot in Štefan Terziev so redstavili razredne jaslice, ki jih tradicionalno postavljajo na Škofijski klasični gimnaziji, v letu 2023 oblikovane po vodilu Poti do veselja v Gospodu.
Oddaja za mlade in z mladimi je prinesla kolaž vsebin. Dijaki novinarskega krožka Škofijske gimnazije Vipava so zbrali vtise z Miklavževanja in Dneva odprtih vrat, Klara Keršič in Jošt Plevel sta predstavila Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu, v oddaji pa smo predstavili tudi mednarodne uspehe na tekmovanjih dijakov velenjskega šolskega centra.
Oddaja za mlade in z mladimi je prinesla kolaž vsebin. Dijaki novinarskega krožka Škofijske gimnazije Vipava so zbrali vtise z Miklavževanja in Dneva odprtih vrat, Klara Keršič in Jošt Plevel sta predstavila Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu, v oddaji pa smo predstavili tudi mednarodne uspehe na tekmovanjih dijakov velenjskega šolskega centra.
Ob Tednu Karitas smo z Zalo Rus in Luko Ovnov, ki prihajata iz Mlade Karitas, predstavili hišo na Rakitni, kjer se odvija kup zanimivih dogodkov, hišo tudi odstopijo za kakršnekoli druge aktivnosti tistim, ki potrebujejo prostor. Okolje je idilično, pravita sogovornik.
Ob Tednu Karitas smo z Zalo Rus in Luko Ovnov, ki prihajata iz Mlade Karitas, predstavili hišo na Rakitni, kjer se odvija kup zanimivih dogodkov, hišo tudi odstopijo za kakršnekoli druge aktivnosti tistim, ki potrebujejo prostor. Okolje je idilično, pravita sogovornik.
Kristjan Veber piše slikanice in kratko prozo za otroke. Je promotor branja, ki je v potovalni bralni kombi povabil pisatelje, ilustratorje in ljubitelje knjig. Za svoje aktivno delo, številne odmevne ideje in prostovoljstvo, je bil tudi prepoznan in nagrajen.
Kristjan Veber piše slikanice in kratko prozo za otroke. Je promotor branja, ki je v potovalni bralni kombi povabil pisatelje, ilustratorje in ljubitelje knjig. Za svoje aktivno delo, številne odmevne ideje in prostovoljstvo, je bil tudi prepoznan in nagrajen.
Na Rakovniku so že vrsto let enkrat mesečno duhovni večeri za mlade. V sklopu teh so tudi Kateheze, ki jih pripravlja Klemen Balažič, salezijanec. Zakaj so originali vedno boljši od ponaredkov, zakaj ima Šef vedno prav, kako izkoristiti svoje omejitve, moška in ženska lepota ter zakaj je najboljše življenje to, ki ga živimo, so izhodišča aktualnih večerov.
Na Rakovniku so že vrsto let enkrat mesečno duhovni večeri za mlade. V sklopu teh so tudi Kateheze, ki jih pripravlja Klemen Balažič, salezijanec. Zakaj so originali vedno boljši od ponaredkov, zakaj ima Šef vedno prav, kako izkoristiti svoje omejitve, moška in ženska lepota ter zakaj je najboljše življenje to, ki ga živimo, so izhodišča aktualnih večerov.
Pogovarjali smo se z Martinom Žbogarjem, podpredsednikom Podeželske mladine, ki prihaja iz gorske kmetije na Tolminskem. Srečali smo ga na sejmu Agra in se z njim pogovarjali o projektih Podeželske mladine, njihovem videnju podeželja, pa tudi o vse bolj izstopajoči temi duševnega zdravja med mladimi. V drugem delu oddaje pa so z dirigentko Heleno Fojkar Zupančič, zborovodkinjo Dekliškega zbora sv. Stanislava, mlade pevke povabile na letni koncert.
Pogovarjali smo se z Martinom Žbogarjem, podpredsednikom Podeželske mladine, ki prihaja iz gorske kmetije na Tolminskem. Srečali smo ga na sejmu Agra in se z njim pogovarjali o projektih Podeželske mladine, njihovem videnju podeželja, pa tudi o vse bolj izstopajoči temi duševnega zdravja med mladimi. V drugem delu oddaje pa so z dirigentko Heleno Fojkar Zupančič, zborovodkinjo Dekliškega zbora sv. Stanislava, mlade pevke povabile na letni koncert.
Tik pred začetkom festivala verne mladine v Stični 2024 smo Majo in Jakoba vprašali, kako smo na radiu Ognjišče z oglašanji približali dogajanje poslušalcem, in kako radijsko delo mladim udeležencem na licu mesta. Projekt je dobil nove razsežnosti. Marjana pa je v drugem delu oddaje pred mikrofonom gostila mlade, ki so bili poleti na Mladifestu v Medžugorju in na poletnih dneh v francoskem Taizeju.
Tik pred začetkom festivala verne mladine v Stični 2024 smo Majo in Jakoba vprašali, kako smo na radiu Ognjišče z oglašanji približali dogajanje poslušalcem, in kako radijsko delo mladim udeležencem na licu mesta. Projekt je dobil nove razsežnosti. Marjana pa je v drugem delu oddaje pred mikrofonom gostila mlade, ki so bili poleti na Mladifestu v Medžugorju in na poletnih dneh v francoskem Taizeju.
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
Poleg pregleda najbolj aktualnih novic s kmetijskega področja, smo v nedeljski kmetijski oddaji slišali povzetek predavanja dr. Rafaela Mihaliča o zeleni elektriki za vsako ceno in pa svarilo Tevža Tavčarja o medijski razsežnosti ukrepov zelene politike, ki se je zajedla v skupno kmetijsko politiko in jo s pridom, na škodo kmetijstva, izkoriščajo nevladniki.
Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Ob izteku preteklega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka.
Vedeli smo, da je rak napredoval preko meje ozdravljivosti. Veliko smo molili z njo in za njo. Nekateri za čudež popolne ozdravitve, drugi, za srečno zadnjo uro s čim manj trpljenja, tretji predvsem za njene najbližje.
Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se s političnim analitikom in zgodovinarjem, profesorjem dr. Alešem Mavrom dotaknili političnih pretresov v več državah. Med drugim smo se ustavili v Avstriji, ki po jesenskih volitvah še nima vlade. V Nemčiji se pripravljajo na predčasne parlamentarne volitve, kot kaže, bodo doletele tudi Kanado. Po več kot dveh letih je novega predsednika dobil Libanon, seveda nismo mogli mimo skorajšnje prisege prihodnjega voditelja ZDA. Na kratko smo analizirali tudi izid predsedniških volitev na Hrvaškem.
Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska.
Nekateri ljudje nikoli ne stopijo na igrišče, ampak ob njegovem robu držijo vse niti igre v svojih rokah. Ko pa najbolj notorični stric iz ozadja pri svoji visoki starosti znova stopi v ospredje, je to znak, da je igra že zdavnaj razpadla, da gledalci odhajajo in da se koncept delovanja pogreza sam vase. Milan Kučan, največji politični nasprotnik vladarja desnice Janeza Janše, zadnji šef partije in prvi slovenski predsednik, se je v teh dneh dvakrat pojavil v soju žarometov; najprej na strankarskem dogodku Socialnih demokratov, kjer je skupaj s »ponosnim naslednikom« Markom Koprivcem govoril na okrogli mizi o prihodnosti slovenske politike, potem pa še v oddaji Politično na javni Radioteleviziji Slovenija pri prijazni voditeljici Tanji Gobec.
Zakaj ji šamrole razpokajo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj testo ohlapno zavija, naj ga nič ne nateza. Ovija naj poševno in pazi, da naslednja plast pokrije prejšnjo.
Ob 10. Teden pisanja z roko 2025 se je zvrstilo kar nekaj dogodkov in delavnic. Ker v naši dobi tehnologije oz. tipkovnic vse manj pišemo z roko, so med nami ljudje, ki so prepričani, da je ta finomotorična spretnost nujna za zdrav otrokov razvoj, dobro pa dene tudi odraslemu človeka. Gostja je bila predsednica Društva Radi pišemo z roko Nadja Lazar.