V Tipani prejeli učbenike za slovenščino

Učenke in učenci osnovne šole v Tipani v Beneški Sloveniji, ki se slovenščino učijo vsak ponedeljek pod vodstvom učiteljice Milene Gostič, ki prihaja k njim iz Slovenije, so v dar prejeli učbenike za dopolnilni pouk slovenskega jezika Poigrajmo se slovensko. Podarili so jim jih predstavniki združenja Evgen Blankin skupaj z ravnateljem Stefanom Bulfonejem in županom Alanom Ceccutijem ter občinsko odbornico za kulturo in šolstvo Gaio Sarais. Predsednik združenja Blankin, Igor Jelen, je omenil, da so s strani ministrstva za šolstvo, zavoda za šolstvo in urada za Slovence prejeli donacijo, ki omogoča izvajanje tečaja slovenskega jezika v Tipani skozi vse leto. Obiskujejo ga tudi iz oddaljenih krajev kot so na primer Videm, Tavagnacco in Čenta. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, sodelujejo tudi s podružnično šolo v Breginju in načrtujejo, da si bodo letošnje šolsko leto skupaj ogledali Čedad ter se tako tudi osebno spoznali in preizkusili znanje slovenščine na eni in italijanščine na drugi strani. Morda pa bo naslednja ekskurzija v glavno mesto Slovenije, Ljubljano.

Pokukajmo v ozadje Svetišč narave

Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Je res pogoj za delo na Radiu Ognjišče, da lepo poješ?

»Največje bogastvo so ljudje.« Tako večkrat slišimo, ko gre za vprašanje, kaj je najpomembnejši del neke ustanove in temu se pridružujem tudi sam, ko me ob 30. obletnici Radia Ognjišče sprašujejo, na kaj sem najbolj ponosen. Brez zadržkov in brez lažne preračunljivosti rečem, na sodelavce!

Tako je svoje razmišljanje začel odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar. Celotni komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh radia.

Bistre reke naše Cerkve

Kot je prerok Ezekijel videl čudovito reko, ki je izvirala izpod templja ali kot je sveti Janez v knjigi Razodetja videl kristalno čisto reko vode, ki daje življenje, tako smo bili te dni priče bistrim rekam, ki izvirajo iz osrčja naše domače slovenske Cerkve! Tri reke pojijo puščave naših krajev in ljudi – Karitas, Radio Ognjišče , naše molitve in blagoslovi.