Is podcast
Na Trbižu v Kanalski dolini bodo dobili novega župnika. Videmski škof Riccardo Lamba je prisluhnil prošnji Alana Iacoponija, ki je bil župnik na celotnem Pastoralnem sodelovanju Trbiž od novembra 2019 in kot piše petnajstndevnik Dom, se je to nedeljo že poslovil od vernikov, že julija pa sta se poslovila vikarja, duhovnika indijskega rodu Kou Venkata Ratnam in Sudhakar Gode. Novi župnik bo 47-letni Emanuele Paravano, ki prihaja iz furlanske vasi Mortegliano. Uradni sprejem bo to nedeljo, 22. septembra. Poleg Trbiža bo skrbel še za Žabnice, Belo Peč in Rabelj. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, župnik v Naborjetu in Ukvah z Ovčjo vasjo ostaja Giuseppe Marano, za pastoralo v svetišču na Sv. Višarjah pa ostaja odgovoren p. Peter Lah.
Na Trbižu v Kanalski dolini bodo dobili novega župnika. Videmski škof Riccardo Lamba je prisluhnil prošnji Alana Iacoponija, ki je bil župnik na celotnem Pastoralnem sodelovanju Trbiž od novembra 2019 in kot piše petnajstndevnik Dom, se je to nedeljo že poslovil od vernikov, že julija pa sta se poslovila vikarja, duhovnika indijskega rodu Kou Venkata Ratnam in Sudhakar Gode. Novi župnik bo 47-letni Emanuele Paravano, ki prihaja iz furlanske vasi Mortegliano. Uradni sprejem bo to nedeljo, 22. septembra. Poleg Trbiža bo skrbel še za Žabnice, Belo Peč in Rabelj. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, župnik v Naborjetu in Ukvah z Ovčjo vasjo ostaja Giuseppe Marano, za pastoralo v svetišču na Sv. Višarjah pa ostaja odgovoren p. Peter Lah.
Na Trbižu v Kanalski dolini bodo dobili novega župnika. Videmski škof Riccardo Lamba je prisluhnil prošnji Alana Iacoponija, ki je bil župnik na celotnem Pastoralnem sodelovanju Trbiž od novembra 2019 in kot piše petnajstndevnik Dom, se je to nedeljo že poslovil od vernikov, že julija pa sta se poslovila vikarja, duhovnika indijskega rodu Kou Venkata Ratnam in Sudhakar Gode. Novi župnik bo 47-letni Emanuele Paravano, ki prihaja iz furlanske vasi Mortegliano. Uradni sprejem bo to nedeljo, 22. septembra. Poleg Trbiža bo skrbel še za Žabnice, Belo Peč in Rabelj. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, župnik v Naborjetu in Ukvah z Ovčjo vasjo ostaja Giuseppe Marano, za pastoralo v svetišču na Sv. Višarjah pa ostaja odgovoren p. Peter Lah.
Rojaki v Sydneyju zadnjih osem mesecev spet lahko slišijo slovensko besedo v etru. Urednica oddaje Glas avstralskih Slovencev VOSA je Tania Smrdel je povedala, da so bili brez radijske slovenske oddaje, ki so jo imeli celih oseminštirideset let, kar deset mesecev. To je bila velika izguba. Za oddajo skrbi poseben odbor, oddajajo na lokalni postaji v delu Sydneyja, kjer živi veliko Slovencev. V oddaji imajo novice iz Slovenije in utrip organizacij in skupnosti, del poteka tudi v angleščini, saj želijo nagovoriti tudi tretjo in četrto generacijo. Od maja je oddaja dolga dve ure, drugi del je bolj glasbeni. Prisluhniti jim je mogoče tudi preko spleta, tam je tudi arhiv vseh dosedanjih oddaj.
Rojaki v Sydneyju zadnjih osem mesecev spet lahko slišijo slovensko besedo v etru. Urednica oddaje Glas avstralskih Slovencev VOSA je Tania Smrdel je povedala, da so bili brez radijske slovenske oddaje, ki so jo imeli celih oseminštirideset let, kar deset mesecev. To je bila velika izguba. Za oddajo skrbi poseben odbor, oddajajo na lokalni postaji v delu Sydneyja, kjer živi veliko Slovencev. V oddaji imajo novice iz Slovenije in utrip organizacij in skupnosti, del poteka tudi v angleščini, saj želijo nagovoriti tudi tretjo in četrto generacijo. Od maja je oddaja dolga dve ure, drugi del je bolj glasbeni. Prisluhniti jim je mogoče tudi preko spleta, tam je tudi arhiv vseh dosedanjih oddaj.
Gospodarstveniki iz zamejstva so se včeraj sestali v Varaždinu. Srečanje je pripravila novoustanovljena Razvojna agencija Slovencev za trajnost na Hrvaškem. Predstavniki gospodarskih organizacij iz zamejstva so se strinjali, da je tovrstno povezovanje izrednega pomena za krepitev gospodarskega sodelovanja med manjšinami in sosednjimi državami, prav tako pa je uspešno gospodarstvo tudi pomembna podstat za vse druge sfere ohranjanja slovenstva. Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je ob koncu izrazila veselje, da je zamejska gospodarska koordinacija resnično zaživela ter se že spletajo nova poznanstva in konkretni dogovori o poslovnem sodelovanju. Kot je še poudarila, urad za Slovence v zamejstvu in po svetu že dolga leta financira delovanje gospodarskih organizacij, zdaj je k temu pristopilo tudi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. O aktualnih tematikah so govorili: predstavnik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca v Avstriji Felix Wieser, direktor Razvojne agencije Slovenska krajina na Madžarskem Tamas Kovacs, predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Italije Andrej Šik in predsednica Razvojne agencije Slovencev za trajnost na Hrvaškem Lucija Vupora. Zahvalili so se državni sekretarki Humar in Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za aktivno podporo in prizadevanja. Uvodoma so zbrane pozdravili državna sekretarka Vesna Humar, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolić Vupora, predsedujoči Varaždinske županije Anđelko Stričak in župan mesta Varaždin Neven Bosilj. Razvojna agencija Slovencev za trajnost na Hrvaškem je bila ustanovljena letos konec septembra, z namenom povezovanje slovenskih zamejskih gospodarstvenikov in vzpodbujanja sodelovanja z matično Slovenijo.
Gospodarstveniki iz zamejstva so se včeraj sestali v Varaždinu. Srečanje je pripravila novoustanovljena Razvojna agencija Slovencev za trajnost na Hrvaškem. Predstavniki gospodarskih organizacij iz zamejstva so se strinjali, da je tovrstno povezovanje izrednega pomena za krepitev gospodarskega sodelovanja med manjšinami in sosednjimi državami, prav tako pa je uspešno gospodarstvo tudi pomembna podstat za vse druge sfere ohranjanja slovenstva. Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je ob koncu izrazila veselje, da je zamejska gospodarska koordinacija resnično zaživela ter se že spletajo nova poznanstva in konkretni dogovori o poslovnem sodelovanju. Kot je še poudarila, urad za Slovence v zamejstvu in po svetu že dolga leta financira delovanje gospodarskih organizacij, zdaj je k temu pristopilo tudi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. O aktualnih tematikah so govorili: predstavnik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca v Avstriji Felix Wieser, direktor Razvojne agencije Slovenska krajina na Madžarskem Tamas Kovacs, predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Italije Andrej Šik in predsednica Razvojne agencije Slovencev za trajnost na Hrvaškem Lucija Vupora. Zahvalili so se državni sekretarki Humar in Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za aktivno podporo in prizadevanja. Uvodoma so zbrane pozdravili državna sekretarka Vesna Humar, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolić Vupora, predsedujoči Varaždinske županije Anđelko Stričak in župan mesta Varaždin Neven Bosilj. Razvojna agencija Slovencev za trajnost na Hrvaškem je bila ustanovljena letos konec septembra, z namenom povezovanje slovenskih zamejskih gospodarstvenikov in vzpodbujanja sodelovanja z matično Slovenijo.
Ali bo slovenska narodna skupnost imela svojega zastopnika v italijanskem parlamentu v Rimu? Zakonodajne spremembe bi lahko prižgale zeleno luč temu, za Slovence v Italiji zelo pomembno vprašanje, pa naj bo zastopstvo zajamčeno ali vsaj olajšano. Potrebno pa je na zakonski predlog, ki bo omogočil spremembe, vplivati že v fazi sestavljanja, še pred vložitvijo v parlamentarni postopek. Po mnenju stranke slovenske manjšine v Italiji, Slovenske skupnosti, bi tako bili rezultati bistveno boljši. Predsednik stranke Damijan Terpin in predsednik ene od manjšinskih krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj sta se pred dnevi na to temo sestala z italijanskim zunanjim ministrom Antoniem Tajanijem. Iz stranke so sporočili, da je slednji ponudil podporo tem prizadevanjem in izrazil pripravljenost za nov sestanek. Tajani je sicer o zastopstvu slovenske narodne skupnosti govoril tudi s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon na zasedanju koordinacijskega odbora ministrov obeh držav na Brdu pri Kranju. Dejal je, da Italija podpira slovensko manjšino, ki ji pomaga tudi dežela Furlanija-Julijska krajina.
Ali bo slovenska narodna skupnost imela svojega zastopnika v italijanskem parlamentu v Rimu? Zakonodajne spremembe bi lahko prižgale zeleno luč temu, za Slovence v Italiji zelo pomembno vprašanje, pa naj bo zastopstvo zajamčeno ali vsaj olajšano. Potrebno pa je na zakonski predlog, ki bo omogočil spremembe, vplivati že v fazi sestavljanja, še pred vložitvijo v parlamentarni postopek. Po mnenju stranke slovenske manjšine v Italiji, Slovenske skupnosti, bi tako bili rezultati bistveno boljši. Predsednik stranke Damijan Terpin in predsednik ene od manjšinskih krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj sta se pred dnevi na to temo sestala z italijanskim zunanjim ministrom Antoniem Tajanijem. Iz stranke so sporočili, da je slednji ponudil podporo tem prizadevanjem in izrazil pripravljenost za nov sestanek. Tajani je sicer o zastopstvu slovenske narodne skupnosti govoril tudi s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon na zasedanju koordinacijskega odbora ministrov obeh držav na Brdu pri Kranju. Dejal je, da Italija podpira slovensko manjšino, ki ji pomaga tudi dežela Furlanija-Julijska krajina.
V Železni Kapli je škof Jože Marketz včeraj daroval mašo zadušnico za Poldeta Zundra, ki je tam več kot 50 let je opravljal dušnopastirsko delo, bil je pobudnik raznih kulturnih in družbenih projektov na avstrijskem Koroškem in je „oče“ Mladinskega centra na Rebrci. Več kot štiri desetletja je s svojimi sodelavci oblikoval praznične radijske oddaje Slovenskega sporeda ORF. Naslednji ponedeljek bi praznoval svoj 82. življenjski jubilej. Za svoje izredno dragoceno delo na vseh področjih je prejel številne nagrade, mdr. leta 2009 Tischlerjevo nagrado in lani Slomškovo nagrado. Takrat je med drugim dejal …
Včeraj se je v Železni Kapli na pogrebu Poldeta Zundra zbrala velika množica ljudi, ki so mu v slovo pri Mariji v Trnju zapeli tudi pesem Rož, Podjuna, Zila.
V Železni Kapli je škof Jože Marketz včeraj daroval mašo zadušnico za Poldeta Zundra, ki je tam več kot 50 let je opravljal dušnopastirsko delo, bil je pobudnik raznih kulturnih in družbenih projektov na avstrijskem Koroškem in je „oče“ Mladinskega centra na Rebrci. Več kot štiri desetletja je s svojimi sodelavci oblikoval praznične radijske oddaje Slovenskega sporeda ORF. Naslednji ponedeljek bi praznoval svoj 82. življenjski jubilej. Za svoje izredno dragoceno delo na vseh področjih je prejel številne nagrade, mdr. leta 2009 Tischlerjevo nagrado in lani Slomškovo nagrado. Takrat je med drugim dejal …
Včeraj se je v Železni Kapli na pogrebu Poldeta Zundra zbrala velika množica ljudi, ki so mu v slovo pri Mariji v Trnju zapeli tudi pesem Rož, Podjuna, Zila.
V 82. letu starosti je v ponedeljek, 28. 10. 2024, umrl Polde Zunder. Več kot 50 let je opravljal dušnopastirsko delo v Železni Kapli, pa tudi na Obirskem in na Rebrci, dal pobude za razne kulturne in družbene projekte na avstrijskem Koroškem in je „oče“ Mladinskega centra na Rebrci. Danes popoldne je v Železni Kapli potekala pogrebna slovesnost, zato smo pripravili spominsko oddajo. V prvem delu smo ponovili pogovor z njim, ki smo ga pripravili leta 2009 za oddajo Naš gost. Tistega leta je prejel 30. Tischlerjevo nagrado. Na koncu pa slišali še njegovo zahvalo ob prejemu Slomškove nagrade, 18. septembra 2023.
V 82. letu starosti je v ponedeljek, 28. 10. 2024, umrl Polde Zunder. Več kot 50 let je opravljal dušnopastirsko delo v Železni Kapli, pa tudi na Obirskem in na Rebrci, dal pobude za razne kulturne in družbene projekte na avstrijskem Koroškem in je „oče“ Mladinskega centra na Rebrci. Danes popoldne je v Železni Kapli potekala pogrebna slovesnost, zato smo pripravili spominsko oddajo. V prvem delu smo ponovili pogovor z njim, ki smo ga pripravili leta 2009 za oddajo Naš gost. Tistega leta je prejel 30. Tischlerjevo nagrado. Na koncu pa slišali še njegovo zahvalo ob prejemu Slomškove nagrade, 18. septembra 2023.
O dejavnostih in izzivih slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi nam je na začetku oddaje več povedal predsednik Zveze, ki se je ta teden sestala na jesenski konferenci, Dori Pečovnik. Slišali ste tudi, kako je minilo prvih osem mesecev radijske oddaje Glas avstralskih Slovencev (z nami je bila urednica Tania Smrdel [10:34]) in o antologiji slovenskih glasbenikov v Avstraliji (gostja: Katarina Vrisk [26:18]).
O dejavnostih in izzivih slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi nam je na začetku oddaje več povedal predsednik Zveze, ki se je ta teden sestala na jesenski konferenci, Dori Pečovnik. Slišali ste tudi, kako je minilo prvih osem mesecev radijske oddaje Glas avstralskih Slovencev (z nami je bila urednica Tania Smrdel [10:34]) in o antologiji slovenskih glasbenikov v Avstraliji (gostja: Katarina Vrisk [26:18]).
Jutri bo v Avstriji državni praznik, ki spominja na odhod zadnjega zavezniškega vojaka leta 1955. Slovenska društva na dvojezičnem ozemlju tako pripravljajo prireditve z naslovom »Dober večer, sosed! Guten Abend, Nachbar!«, na katere povabijo kulturne skupine in posameznike iz nemško govorečega naroda soseda in s tem poudarjajo željo po sožitju in enakopravnosti obeh narodov in njunih kultur. Take prireditve bodo drevi med drugim v Železni Kapli, na Radišah in v Dobrli vasi. Praznik je tudi spomin na žrtve iz slovenske narodne skupnosti, ki so imele pogum upreti se nacizmu. Med tem pa se nadaljujejo 21. Koroški kulturni dnevi na Primorskem. V ponedeljek, bodo v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini pri Trstu odprli razstavo Tamare Sadnikar, ob tej priložnosti bodo tudi predstavili nekatere zanimive koroške publikacije. Prireditve pa bo sklenila lutkovna predstava skupine iz Dobrle vasi, in sicer bo to Generalka. Prikazali jo bodo v sredo na Opčinah in v četrtek v Gorici.
Jutri bo v Avstriji državni praznik, ki spominja na odhod zadnjega zavezniškega vojaka leta 1955. Slovenska društva na dvojezičnem ozemlju tako pripravljajo prireditve z naslovom »Dober večer, sosed! Guten Abend, Nachbar!«, na katere povabijo kulturne skupine in posameznike iz nemško govorečega naroda soseda in s tem poudarjajo željo po sožitju in enakopravnosti obeh narodov in njunih kultur. Take prireditve bodo drevi med drugim v Železni Kapli, na Radišah in v Dobrli vasi. Praznik je tudi spomin na žrtve iz slovenske narodne skupnosti, ki so imele pogum upreti se nacizmu. Med tem pa se nadaljujejo 21. Koroški kulturni dnevi na Primorskem. V ponedeljek, bodo v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini pri Trstu odprli razstavo Tamare Sadnikar, ob tej priložnosti bodo tudi predstavili nekatere zanimive koroške publikacije. Prireditve pa bo sklenila lutkovna predstava skupine iz Dobrle vasi, in sicer bo to Generalka. Prikazali jo bodo v sredo na Opčinah in v četrtek v Gorici.
Skrb za starejše in bolne rojake, novi izzivi ob priseljevanju študentov in mladih družin v velemesta, pomanjkanje duhovnikov - vse to so bile teme pogovorov slovenskih izseljenskih duhovnikov v evropskih državah, ki danes v okolici Salzburga zaključujejo redno jesensko srečanje imenovano pastoralna konferenca. Pridružil se jim je tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Predstavil jim je aktualno dogajanje v Cerkvi na Slovenskem ter dogajanje v družbi in v Evropi. Graditev malih občestev, vključevanje laikov v pastoralo ter skrb za kulturo, jezik in poznavanje lastne identitete so glavni aksiomi duhovnikov in pastoralnih sodelavcev, ki jim predseduje slovenski župnik v nemškem Muenchnu Dori Pečovnik. Škof Jamnik je duhovnike nagovarjal tudi, da ob prihajajočem svetem letu okrepijo upanje, ki se na poseben način znova rojeva v občestvih, ki skupaj molijo in obhajajo zakramente.
Skrb za starejše in bolne rojake, novi izzivi ob priseljevanju študentov in mladih družin v velemesta, pomanjkanje duhovnikov - vse to so bile teme pogovorov slovenskih izseljenskih duhovnikov v evropskih državah, ki danes v okolici Salzburga zaključujejo redno jesensko srečanje imenovano pastoralna konferenca. Pridružil se jim je tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Predstavil jim je aktualno dogajanje v Cerkvi na Slovenskem ter dogajanje v družbi in v Evropi. Graditev malih občestev, vključevanje laikov v pastoralo ter skrb za kulturo, jezik in poznavanje lastne identitete so glavni aksiomi duhovnikov in pastoralnih sodelavcev, ki jim predseduje slovenski župnik v nemškem Muenchnu Dori Pečovnik. Škof Jamnik je duhovnike nagovarjal tudi, da ob prihajajočem svetem letu okrepijo upanje, ki se na poseben način znova rojeva v občestvih, ki skupaj molijo in obhajajo zakramente.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Kmečkim nevladnim organizacijam je nerazumljivo stališče Kmetijskega ministrstva, ki trdi da kljub jasnim podatkom Agencije za okolje o izjemnih količinah padavin v septembru in oktobru nima pravne podlage za premik roka obveznosti pokritosti tal z zelenim pokrovom, ki je določen za obdobje od 15. novembra 2024 do 15. februarja 2025. V oddaji pa tudi o pogledu na letošnje vinogradniško leto na Kraški planoti in hvaležnosti, ki naj nas preveva vsak dan.
Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!
Z nami je bila mag. Andreja Jernejčič, strokovnjakinja za javno nastopanje, ki je na to temo izdala že več knjig, prav jutri/ danes pa izide njena zvočna knjiga. Slišali smo nekaj ključnih trikov, kako se pripraviti na javni nastop, kako se spopasti s tremo in kako ustvariti prepričljiv govor.
V pogovoru z dijakinjami Gimnazije Poljane Lili Accetto, Julijo Marolt in Leno Štelcer, ki so pod mentorstvom Roka Kovača zasedle prvo mesto na natečaju GoChile, smo se podali na južno nebo. Slišali smo, kako so se lotile dela, kaj so opazovale z oddaljenim teleskopom v Čilu in kako se je rodila zgodba Utrinek, kam si izginil, ki jo lahko slišite v posnetku ali pa preberete TULE.
Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.
Brat Miran Špelič nam je v tokratni katehezi povedal, kaj pravzaprav praznujemo na praznik posvetitve lateranske bazilike, ki je 9. novembra.
V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 32. nedeljo med letom, ki ga je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Po govoru je bila molitev prvih nedeljskih večernic in sledila je molitev rožnega venca. Nocoj smo molili veseli del rožnega venca po namenu papeža Frančiška za november: za tiste, ki so izgubili otroka. Molimo, da bi vsi starši, ki objokujejo smrt sina ali hčerke, našli v skupnosti oporo in v tolažniku Svetem Duhu mir srca. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila Radijska kateheza - Naši očetje v veri. Brat Miran Špelič je v tokratni katehezi povedal, kaj pravzaprav praznujemo na praznik posvetitve lateranske bazilike, ki je 9. novembra.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Marko Juhant, specialni pedagog, prihaja v goste na radio vsak drugi mesec. Tokrat smo z njim govorili o vzgojnih pristopih, ki delujejo in o tistih, ki so bolj prazne obljube. Marko je poudaril tudi pomen vrstnega reda, kje in ob kakšnih priložnostih, pa slišite v pogovoru. Ni namreč vseeno ali najprej postrežemo juho ženi oziroma možu ali svojim staršem, ko pridejo na obisk.