Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.
Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.
Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.
V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.
Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.
V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.
Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.
Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.
O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.
Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.
O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.
Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.
Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.
Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.
Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Neki kmet je našel orlovsko jajce. Nesel ga je ...
Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Mag. Jože Mohar je opozoril na zakonitosti setve soje in sirka, kot rešitvi za zahteve kolobarja. Sicer pa tudi o prodaji Panvite in Celjskih mesnin in 35-letnici 1. tabora SKZ.
Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V sirotišnici je med fanti prišlo do obračunavanja s pestmi. Starejši Hung se je spravil na mlajšega Janeza, a to ni ostalo skrito Majcnovim očem. Fante je spodbudil, da svojo moč uporabijo za pametne reči in se za varstvo obračajo k Mariji Pomočnici.
Govorili o življenju v skupnosti in pričevanjih misijonark. Sestra Andreja je delila svoje izkušnje in poudarila razliko med prostovoljstvom in misijonskim klicem ter pomembnost osebnih odnosov. Sestra Fani je izpostavila izzive deljenja ljubezni z otroki v Bocvani in poudarila vlogo duhovne podpore. Skupina SLED se je poglobila v samopoznavanje in pomen duhovne podpore. Osvetlili smo pomen vere, skupnosti ter spodbujanja k rasti in duhovni povezanosti.
V oddaji je bil sogovornik murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je spregovoril o moči Svetega Duha in njegovi vlogi v našem življenju, pa tudi o svojih vtisih z župnij, kjer je letos že podeljeval zakrament svete birme. Spomnili smo se tudi nedavnega tradicionalnega romanja gasilcev na Brezjah in sklepa Slomškovega bralnega priznanja na Ponikvi.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili tajniku urada za družino pri Slovenski škofovski konferenci Luku Mavriču. Nedavno se je udeležil zasedanja, na katerem so predavatelji govorili o podpori, ki jo nudijo nosečnicam, da se opogumijo sprejeti otroka, o nudenju pomoči revnim in o skrbi za umirajoče. Dotaknili smo se tudi vprašanja podpore družinam na evropski celini.