Naš pogled
O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...
Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Naš pogled
O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...
Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Informativni prispevki
V luči poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, ki jo je naslovil Umetna inteligenca in mir smo se predvajali pogovor z dr. Markom Grobelnikom. Gre za enega največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. Dr. Grobelnik je projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, pa tudi strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco, ki so ga leta 2020 ustanovili pod okriljem Unesca. Sodeluje tudi s številnimi mednarodnimi organizacijami. Pri OECD je vodja delovne skupine za “incidente umetne inteligence”, pri zvezi Nato pa je slovenski predstavnik v odboru za umetno inteligenco.
Z njim smo se pogovarjali o tveganjih in strahovih, ki jih prinaša preboj t.i. generativne umetne inteligence na čelu s ChatGPT, jezikovim modelom z neskončno sposobnostjo ustvarjanja prepričljivih besedil o vseh mogočih tematikah.
Informativni prispevki
V luči poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, ki jo je naslovil Umetna inteligenca in mir smo se predvajali pogovor z dr. Markom Grobelnikom. Gre za enega največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. Dr. Grobelnik je projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, pa tudi strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco, ki so ga leta 2020 ustanovili pod okriljem Unesca. Sodeluje tudi s številnimi mednarodnimi organizacijami. Pri OECD je vodja delovne skupine za “incidente umetne inteligence”, pri zvezi Nato pa je slovenski predstavnik v odboru za umetno inteligenco.
Z njim smo se pogovarjali o tveganjih in strahovih, ki jih prinaša preboj t.i. generativne umetne inteligence na čelu s ChatGPT, jezikovim modelom z neskončno sposobnostjo ustvarjanja prepričljivih besedil o vseh mogočih tematikah.
Pogovor o
Tokrat smo odprli nekaj vprašanj s področja umetne inteligence. Njen razvoj je bliskovit in ta hitrost je prestrašila celo tiste, ki so svojo kariero posvetili pripravi terena za ta preobrat. Umetna inteligenca bo spremenila naša življenja tako temeljito in tako hitro, da nam ne bo preostalo drugega, kot da pripravimo sebe in drug drugega na posledice. Iskrivi gostje so bili doktorica znanosti s področja nevrološke vede, specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine dr. Tina Bregant, Mitja Trampuž, direktor podjetja CREApro in dr. Franc Bračun iz NLB, kjer se ukvarja z upravljanjem s podatki in umetno inteligenco v vlogi glavne odgovorne osebe za podatke.
Pogovor o
Tokrat smo odprli nekaj vprašanj s področja umetne inteligence. Njen razvoj je bliskovit in ta hitrost je prestrašila celo tiste, ki so svojo kariero posvetili pripravi terena za ta preobrat. Umetna inteligenca bo spremenila naša življenja tako temeljito in tako hitro, da nam ne bo preostalo drugega, kot da pripravimo sebe in drug drugega na posledice. Iskrivi gostje so bili doktorica znanosti s področja nevrološke vede, specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine dr. Tina Bregant, Mitja Trampuž, direktor podjetja CREApro in dr. Franc Bračun iz NLB, kjer se ukvarja z upravljanjem s podatki in umetno inteligenco v vlogi glavne odgovorne osebe za podatke.
Življenje išče pot
V zadnjih mesecih smo lahko že precej slišali o izrednem tehnološkem napredku umetne inteligence, ki spremenila naša življenja bolj, kot si moremo predstavljati. In seveda jo že marsikje uporabljamo, pravita direktor podjetja CREApro Mitja Trampuž in dr. Tina Bregant.
Življenje išče pot
V zadnjih mesecih smo lahko že precej slišali o izrednem tehnološkem napredku umetne inteligence, ki spremenila naša življenja bolj, kot si moremo predstavljati. In seveda jo že marsikje uporabljamo, pravita direktor podjetja CREApro Mitja Trampuž in dr. Tina Bregant.
Pogovor o
Tokratni gost dr. Marko Grobelnik je informatik in raziskovalec na področju umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan. Slišali boste o vlogi Instituta v epidemiji, o vlogi visoke tehnologije pri volitvah v ZDA in o moralno-etičnih dilemah njene uporabe.
Pogovor o
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Kmetijska oddaja
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Komentar tedna
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Otok
Post se je prevesil v drugo polovico. Zdaj se je treba pripraviti na vzpon proti Kalvariji. V poeziji je bila z nami pesnica Lili Novy in pesmi iz njene zbirke Goreče telo.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Slovencem po svetu in domovini
Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov.