Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 6. 2024
Miha Turk in Božo Rustja Ognjišče in kultura

Direktor Založbe Ognjišče Miha Turk in odgovorni urednik Revije Ognjišče mag. Božo Rustja sta razmišljala o polju krščanske kultue in o tem kako skupaj z Radiem Ognjišče v družbi širimo sporočilo kulture.

Miha Turk in Božo Rustja Ognjišče in kultura

Direktor Založbe Ognjišče Miha Turk in odgovorni urednik Revije Ognjišče mag. Božo Rustja sta razmišljala o polju krščanske kultue in o tem kako skupaj z Radiem Ognjišče v družbi širimo sporočilo kulture.

kulturaliteraturaBožo RustjaMiha Turkkultura in vera

Kulturni utrinki

Miha Turk in Božo Rustja Ognjišče in kultura

Direktor Založbe Ognjišče Miha Turk in odgovorni urednik Revije Ognjišče mag. Božo Rustja sta razmišljala o polju krščanske kultue in o tem kako skupaj z Radiem Ognjišče v družbi širimo sporočilo kulture.

VEČ ...|5. 6. 2024
Miha Turk in Božo Rustja Ognjišče in kultura

Direktor Založbe Ognjišče Miha Turk in odgovorni urednik Revije Ognjišče mag. Božo Rustja sta razmišljala o polju krščanske kultue in o tem kako skupaj z Radiem Ognjišče v družbi širimo sporočilo kulture.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBožo RustjaMiha Turkkultura in vera

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 5. 2024
Profesor dr. Boštjan Marko Turk: Evropska unija je na preizkušnji

Vstopili smo v drug teden kampanje za evropske volitve, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija. Za komentar kampanje in razmer v Evropski uniji smo vprašali publicista in profesorja dr. Boštjana Marka Turka.

Profesor dr. Boštjan Marko Turk: Evropska unija je na preizkušnji

Vstopili smo v drug teden kampanje za evropske volitve, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija. Za komentar kampanje in razmer v Evropski uniji smo vprašali publicista in profesorja dr. Boštjana Marka Turka.

infoeuvolitvekomentarmarko turk

Informativni prispevki

Profesor dr. Boštjan Marko Turk: Evropska unija je na preizkušnji

Vstopili smo v drug teden kampanje za evropske volitve, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija. Za komentar kampanje in razmer v Evropski uniji smo vprašali publicista in profesorja dr. Boštjana Marka Turka.

VEČ ...|14. 5. 2024
Profesor dr. Boštjan Marko Turk: Evropska unija je na preizkušnji

Vstopili smo v drug teden kampanje za evropske volitve, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija. Za komentar kampanje in razmer v Evropski uniji smo vprašali publicista in profesorja dr. Boštjana Marka Turka.

Radio Ognjišče

infoeuvolitvekomentarmarko turk

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2024
Profesor Turk za Radio Ognjišče o Jetnikih svobode, ki težijo Slovenijo

Slovenija se vse bolj pogreza, je politično stanje v državi za Radio Ognjišče ocenil profesor dr. Boštjan Marko Turk. Po njegovih besedah težave, ki smo jim priča izhajajo še iz časa osvobodilne fronte, ki se je aktualni oblastniki še kako oklepajo. Turk, ki je predstavil svojo novo knjigo Jetniki svobode, ki obširno spregovori o štirih jezdecih apokalipse, ki so v slovenski prostor vstopili 27. aprila 1941 je tudi analiziral politično situacijo v Sloveniji ob drugi obletnici devetega sklica državnega zbora.

Profesor Turk za Radio Ognjišče o Jetnikih svobode, ki težijo Slovenijo

Slovenija se vse bolj pogreza, je politično stanje v državi za Radio Ognjišče ocenil profesor dr. Boštjan Marko Turk. Po njegovih besedah težave, ki smo jim priča izhajajo še iz časa osvobodilne fronte, ki se je aktualni oblastniki še kako oklepajo. Turk, ki je predstavil svojo novo knjigo Jetniki svobode, ki obširno spregovori o štirih jezdecih apokalipse, ki so v slovenski prostor vstopili 27. aprila 1941 je tudi analiziral politično situacijo v Sloveniji ob drugi obletnici devetega sklica državnega zbora.

infojetniki svobodepogovorpolitikadružbasvobodaboštjan marko turk

Informativni prispevki

Profesor Turk za Radio Ognjišče o Jetnikih svobode, ki težijo Slovenijo

Slovenija se vse bolj pogreza, je politično stanje v državi za Radio Ognjišče ocenil profesor dr. Boštjan Marko Turk. Po njegovih besedah težave, ki smo jim priča izhajajo še iz časa osvobodilne fronte, ki se je aktualni oblastniki še kako oklepajo. Turk, ki je predstavil svojo novo knjigo Jetniki svobode, ki obširno spregovori o štirih jezdecih apokalipse, ki so v slovenski prostor vstopili 27. aprila 1941 je tudi analiziral politično situacijo v Sloveniji ob drugi obletnici devetega sklica državnega zbora.

VEČ ...|13. 5. 2024
Profesor Turk za Radio Ognjišče o Jetnikih svobode, ki težijo Slovenijo

Slovenija se vse bolj pogreza, je politično stanje v državi za Radio Ognjišče ocenil profesor dr. Boštjan Marko Turk. Po njegovih besedah težave, ki smo jim priča izhajajo še iz časa osvobodilne fronte, ki se je aktualni oblastniki še kako oklepajo. Turk, ki je predstavil svojo novo knjigo Jetniki svobode, ki obširno spregovori o štirih jezdecih apokalipse, ki so v slovenski prostor vstopili 27. aprila 1941 je tudi analiziral politično situacijo v Sloveniji ob drugi obletnici devetega sklica državnega zbora.

Alen Salihović

infojetniki svobodepogovorpolitikadružbasvobodaboštjan marko turk

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 3. 2023
Izšla je nova pesniška zbirka Miha Pintariča Drevesa boli, ko izgubljajo liste

Izšla je nova pesniška zbirka Miha Pintariča Drevesa boli, ko izgubljajo liste

kulturaliteraturaMiha PintaričBoštjan M TurkDrevesa boli ko izgubljajo liste

Kulturni utrinki

Izšla je nova pesniška zbirka Miha Pintariča Drevesa boli, ko izgubljajo liste
VEČ ...|10. 3. 2023
Izšla je nova pesniška zbirka Miha Pintariča Drevesa boli, ko izgubljajo liste

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMiha PintaričBoštjan M TurkDrevesa boli ko izgubljajo liste

Dogodki

VEČ ...|13. 11. 2022
Dr. Boštjana M. Turk o včerajšnjem kongresu gibanja Svoboda

»Tukaj Golob govori s stališča, s katerega predsednik vlade absolutno ne bi smel govoriti in tudi noben predsednik vlade ni dosedaj govoril s tega stališča. To je stališče absolutne nadutosti. Tu gre on »ad personam« nad človeka, in to je tipičen primer sovražnega govora.«

Dr. Boštjana M. Turk o včerajšnjem kongresu gibanja Svoboda

»Tukaj Golob govori s stališča, s katerega predsednik vlade absolutno ne bi smel govoriti in tudi noben predsednik vlade ni dosedaj govoril s tega stališča. To je stališče absolutne nadutosti. Tu gre on »ad personam« nad človeka, in to je tipičen primer sovražnega govora.«

turknadutostsovražni govorsvobodakongres

Dogodki

Dr. Boštjana M. Turk o včerajšnjem kongresu gibanja Svoboda

»Tukaj Golob govori s stališča, s katerega predsednik vlade absolutno ne bi smel govoriti in tudi noben predsednik vlade ni dosedaj govoril s tega stališča. To je stališče absolutne nadutosti. Tu gre on »ad personam« nad človeka, in to je tipičen primer sovražnega govora.«

VEČ ...|13. 11. 2022
Dr. Boštjana M. Turk o včerajšnjem kongresu gibanja Svoboda

»Tukaj Golob govori s stališča, s katerega predsednik vlade absolutno ne bi smel govoriti in tudi noben predsednik vlade ni dosedaj govoril s tega stališča. To je stališče absolutne nadutosti. Tu gre on »ad personam« nad človeka, in to je tipičen primer sovražnega govora.«

Radio Ognjišče

turknadutostsovražni govorsvobodakongres

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

infopolitikavladajanez janšakomentarboštjan marko turk

Informativni prispevki

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Radio Ognjišče

infopolitikavladajanez janšakomentarboštjan marko turk

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 3. 2021
Dr. Boštjan M. Turk o Bodeči neži dr. Žigi Turku, napadih nanj in medijskem stampedu nad vlado

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

Dr. Boštjan M. Turk o Bodeči neži dr. Žigi Turku, napadih nanj in medijskem stampedu nad vlado

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

žiga turkkomentarpolitikapogovorinfo

Informativni prispevki

Dr. Boštjan M. Turk o Bodeči neži dr. Žigi Turku, napadih nanj in medijskem stampedu nad vlado

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

VEČ ...|11. 3. 2021
Dr. Boštjan M. Turk o Bodeči neži dr. Žigi Turku, napadih nanj in medijskem stampedu nad vlado

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

Alen Salihović

žiga turkkomentarpolitikapogovorinfo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|2. 9. 2025
Nataša Ličen: Obrazi izobrazbe

Pot izobrazbe, pridobivanja novega znanja in izkušenj, je za vsakega posameznika svojstvena. Vsak jo zato po svoje tudi vrednoti. Je med ključnimi faktorji ali gradniki našega življenja. Izobrazba oblikuje obraz naše osebnosti. Izobrazba, ki ni ukalupljena zgolj v formalno učenje, ampak izobrazba življenja, ki se nikoli ne konča. Zato se tudi odtenki na obrazu naše osebnosti skozi leta spreminjajo ...

Nataša Ličen: Obrazi izobrazbe

Pot izobrazbe, pridobivanja novega znanja in izkušenj, je za vsakega posameznika svojstvena. Vsak jo zato po svoje tudi vrednoti. Je med ključnimi faktorji ali gradniki našega življenja. Izobrazba oblikuje obraz naše osebnosti. Izobrazba, ki ni ukalupljena zgolj v formalno učenje, ampak izobrazba življenja, ki se nikoli ne konča. Zato se tudi odtenki na obrazu naše osebnosti skozi leta spreminjajo ...

Radio Ognjišče

komentaršolaizobrazbaizkušnje

Duhovna misel

VEČ ...|5. 9. 2025
Nasmeh, topel kot sonce

Ves dolgi dan je delala. Bila je edina natakarica v izmeni, gostje pa so bili dokaj zaletavi. Končno ji je uspelo, da se je usedla, da bi si po napornem ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nasmeh, topel kot sonce

Ves dolgi dan je delala. Bila je edina natakarica v izmeni, gostje pa so bili dokaj zaletavi. Končno ji je uspelo, da se je usedla, da bi si po napornem ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 8. 2025
Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš gost

VEČ ...|30. 8. 2025
Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 9. 2025
60. seminar za prosvetne delavce

V Kulturnem domu v Gorici se je včeraj začel 60. seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem ter dvojezične šole v Špetru. Poteka v okviru Evropske prestolnice kulture GO!2025. Osrednja tema je Jezik in dobrobit oz. poti do učenja in dobrega počutja. Jubilejnega seminarja se je udeležila tudi državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je v nagovoru poudarila izjemno vlogo učiteljev: Ne učite samo otrok in mladih, ne učite samo Slovencev, temveč učite in vzgajate Evropejce. Prenašate vrednote sodelovanja, sožitja, medsebojnega spoštovanja, prijateljstva – ne tako, da pridigate, ampak tako, da te vrednote vsak dan dejavno živite. Seminar, ki bo potekal do 12. septembra, organizirajo Zavod RS za šolstvo, Urad za slovenske šole na Deželnem šolskem uradu Furlanija-Julijska krajina in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

60. seminar za prosvetne delavce

V Kulturnem domu v Gorici se je včeraj začel 60. seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem ter dvojezične šole v Špetru. Poteka v okviru Evropske prestolnice kulture GO!2025. Osrednja tema je Jezik in dobrobit oz. poti do učenja in dobrega počutja. Jubilejnega seminarja se je udeležila tudi državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je v nagovoru poudarila izjemno vlogo učiteljev: Ne učite samo otrok in mladih, ne učite samo Slovencev, temveč učite in vzgajate Evropejce. Prenašate vrednote sodelovanja, sožitja, medsebojnega spoštovanja, prijateljstva – ne tako, da pridigate, ampak tako, da te vrednote vsak dan dejavno živite. Seminar, ki bo potekal do 12. septembra, organizirajo Zavod RS za šolstvo, Urad za slovenske šole na Deželnem šolskem uradu Furlanija-Julijska krajina in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ...|5. 9. 2025
Kako je raziskovati na Vatikanskem observatoriju?

V Zanimivostih nočnega neba je bil naš gost študent doktorskega študija na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Bor Jamnik, ki se je udeležil Poletne šole na Vatikanskem observatoriju. Zanimalo nas je, kako je bil izbran, kakšno je bilo vzdušje in kaj so proučevali. V oddaji nismo pozabili na aktualni popolni Lunin mrk.

Kako je raziskovati na Vatikanskem observatoriju?

V Zanimivostih nočnega neba je bil naš gost študent doktorskega študija na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Bor Jamnik, ki se je udeležil Poletne šole na Vatikanskem observatoriju. Zanimalo nas je, kako je bil izbran, kakšno je bilo vzdušje in kaj so proučevali. V oddaji nismo pozabili na aktualni popolni Lunin mrk.

Blaž Lesnik

vesoljemastronomijaVatikanski observatorijLunin mrk

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 9. 2025
Marija z detetom in svetniki Vittoreja Carpaccia spet v Piranu

V piransko samostansko cerkev sv. Frančiška je včeraj prispela slika Marija z detetom in svetniki beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, ki so jo po 85 letih vrnili iz Padove. Gvardijan pater Janez Šamperl je vrnitev slike označil za znamenje dobrega sodelovanja in dolge, uspešno prehojene 85-letne poti.

Marija z detetom in svetniki Vittoreja Carpaccia spet v Piranu

V piransko samostansko cerkev sv. Frančiška je včeraj prispela slika Marija z detetom in svetniki beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, ki so jo po 85 letih vrnili iz Padove. Gvardijan pater Janez Šamperl je vrnitev slike označil za znamenje dobrega sodelovanja in dolge, uspešno prehojene 85-letne poti.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostVittore CarpaccioMarija z detetom in svetnikiJanez ŠamperlTomaž Kunstelj

Komentar tedna

VEČ ...|5. 9. 2025
Božo Rustja: Praktične vaje iz sociologije v udbovskem zaporu

Ob napovedi premierjeve poroke in prejšnjega sklicevanja na vrednoto družine in skrbi za otroke sem se spomnil tudi na besede predsednice državnega zbora. Ta se je celo odločila za polet z močnim ogljičnim odtisom na prestižni novoletni dunajski koncert (ne na nujno potovanje), da bi tako pridobila čas za družino in otroke. Javnost je pokimala, da si otroci in družina zaslužijo več ljubeče materine navzočnosti. No, tudi njenim besedam ne morem verjeti. Ko je dneve in noči preživela v državnem zboru (ne zaradi službe), ampak z ljubimcem, pač ni mogla izžarevati ljubeče materinske navzočnosti v družini in je ni mogla posredovati otrokom ... 

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Praktične vaje iz sociologije v udbovskem zaporu

Ob napovedi premierjeve poroke in prejšnjega sklicevanja na vrednoto družine in skrbi za otroke sem se spomnil tudi na besede predsednice državnega zbora. Ta se je celo odločila za polet z močnim ogljičnim odtisom na prestižni novoletni dunajski koncert (ne na nujno potovanje), da bi tako pridobila čas za družino in otroke. Javnost je pokimala, da si otroci in družina zaslužijo več ljubeče materine navzočnosti. No, tudi njenim besedam ne morem verjeti. Ko je dneve in noči preživela v državnem zboru (ne zaradi službe), ampak z ljubimcem, pač ni mogla izžarevati ljubeče materinske navzočnosti v družini in je ni mogla posredovati otrokom ... 

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbapolitikaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|5. 9. 2025
Spominjamo se dne 5. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče