V prvem delu vas čakajo informacije o spremembah, ki bi jih planinci in obiskovalci gora okrog Triglava morali poznati. Povezane so s projektom Vrh Julijcev, ki je v sklepni fazi. Naš gost je bil Andrej Arih iz Javnega zavoda Triglavski narodni park. V nadaljevanju pa sta bila na daljavo z nami alpinista Marija in Andrej Štremfelj, ki sta se oglasila iz Nepala. Za njima sta že dva meseca hoje po Veliki himalajski poti.
V prvem delu vas čakajo informacije o spremembah, ki bi jih planinci in obiskovalci gora okrog Triglava morali poznati. Povezane so s projektom Vrh Julijcev, ki je v sklepni fazi. Naš gost je bil Andrej Arih iz Javnega zavoda Triglavski narodni park. V nadaljevanju pa sta bila na daljavo z nami alpinista Marija in Andrej Štremfelj, ki sta se oglasila iz Nepala. Za njima sta že dva meseca hoje po Veliki himalajski poti.
Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.
Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.
Po minulem tragičnem koncu tedna smo se ozrli v prihajajočega: ustrezna oprema, izkušenost in vremenske razmere so temelj vsake varne zimske ture. Dejstvo pa je, da množični obisk vse bolj sega v zimski čas. O tem je spregovoril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Govorili pa smo tudi o izbiri novega direktora Javnega zavoda Triglavski narodni park (gostje: geograf in gorniški publicist mag. Borut Peršolja ter nekdanja direktorja TNP dr. Peter Skoberne in mag. Martin Šolar) in uspehih pri naselitvi risov na tem območju koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.
Po minulem tragičnem koncu tedna smo se ozrli v prihajajočega: ustrezna oprema, izkušenost in vremenske razmere so temelj vsake varne zimske ture. Dejstvo pa je, da množični obisk vse bolj sega v zimski čas. O tem je spregovoril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Govorili pa smo tudi o izbiri novega direktora Javnega zavoda Triglavski narodni park (gostje: geograf in gorniški publicist mag. Borut Peršolja ter nekdanja direktorja TNP dr. Peter Skoberne in mag. Martin Šolar) in uspehih pri naselitvi risov na tem območju koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.
V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.
V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.
Tokrat ste v oddaji slišali odmeve iz ozadja naše praznične akcije Z morja na Triglav, stopili smo v naš edini narodni park, ki pod geslom Za naravo in ljudi letos praznuje kar dva jubileja, prostor pa so dobili tudi filmi s 15. festivala gorniškega filma in prihodnost naših voda.
Tokrat ste v oddaji slišali odmeve iz ozadja naše praznične akcije Z morja na Triglav, stopili smo v naš edini narodni park, ki pod geslom Za naravo in ljudi letos praznuje kar dva jubileja, prostor pa so dobili tudi filmi s 15. festivala gorniškega filma in prihodnost naših voda.
Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.
Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.
Neki rabin je vsak petek za nekaj ur izginil …
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. april 2024 ob 05-ih
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. Lerš je dejal še, da je v novih intenzivnih nasadih uvedba možnosti oroševanja nujna, je pa to povezano z izjemno visokimi stroški in dosegljivostjo dovolj izdatnega vodnega vira. Oroševanje je po njegovih besedah ključnega pomena za ohranjanje sadjarstva v tako spremenljivih vremenskih razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih in za to so potrebna nepovratna sredstva.