Poslušate lahko tretjo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat spremljamo dr. Ehrlicha od začela 2. svetovne vojne, ki jo je dočakal v Beogradu. Odšel naj bi tudi v Anglijo, ampak zanj v letalu ni bilo prostora. Jeseni 1941 je napisal izjavo Slovenski problem, v kateri je govoril o samostojni Sloveniji, bodisi samostojno ali v okviru srednjeevropskih slovanskih in drugih držav, od Baltika do Egeja, s središčem v Ljubljani. V njej je izrazil odločno nasprotovanje italijanskemu pa tudi komunističnemu nasilju in to je plačal z življenjem. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem so ga (26. maja 1942) pred njegovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS).
Poslušate lahko tretjo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat spremljamo dr. Ehrlicha od začela 2. svetovne vojne, ki jo je dočakal v Beogradu. Odšel naj bi tudi v Anglijo, ampak zanj v letalu ni bilo prostora. Jeseni 1941 je napisal izjavo Slovenski problem, v kateri je govoril o samostojni Sloveniji, bodisi samostojno ali v okviru srednjeevropskih slovanskih in drugih držav, od Baltika do Egeja, s središčem v Ljubljani. V njej je izrazil odločno nasprotovanje italijanskemu pa tudi komunističnemu nasilju in to je plačal z življenjem. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem so ga (26. maja 1942) pred njegovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS).
Poslušate lahko drugo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob njegovi knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat je bila na sporedu druga v kateri smo orisali njegovo življenje od Pariške mirovne konference do druge svetovne vojne. Leta 1922 je postal redni profesor za primerjalno veroslovje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in bil trikrat njen dekan. Po strokovnih ocenah specialistov je bil vrhunski znanstvenik, strokovnjak za verstva, etnologijo, misiologijo. Škof Rožman ga je leta 1931 uradno imenoval za študentskega duhovnika. Kot tak je spodbujal študente (tedaj akademsko mladino) k dejavnemu krščanskemu družbenemu življenju.
Poslušate lahko drugo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob njegovi knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat je bila na sporedu druga v kateri smo orisali njegovo življenje od Pariške mirovne konference do druge svetovne vojne. Leta 1922 je postal redni profesor za primerjalno veroslovje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in bil trikrat njen dekan. Po strokovnih ocenah specialistov je bil vrhunski znanstvenik, strokovnjak za verstva, etnologijo, misiologijo. Škof Rožman ga je leta 1931 uradno imenoval za študentskega duhovnika. Kot tak je spodbujal študente (tedaj akademsko mladino) k dejavnemu krščanskemu družbenemu življenju.
Rdeča nit današnje božje besede je prerok in njegovo poslanstvo med ljudstvom. Evangelist Marko predstavi Gospoda, ki ima ob sebi prve učence. Nastopi z avtoriteto svoje božanske besede in dejanji, da ljudje občudojoče ugotavljajo: “velik prerok je vstal med nami, Bog je obiskal svoje ljudstvo.”
Tako je maribosrki nadškof Alojzij Cvikl začel tokratno razmišljanje ob evangelijskem odlomku četrte nedelje med letom.
Rdeča nit današnje božje besede je prerok in njegovo poslanstvo med ljudstvom. Evangelist Marko predstavi Gospoda, ki ima ob sebi prve učence. Nastopi z avtoriteto svoje božanske besede in dejanji, da ljudje občudojoče ugotavljajo: “velik prerok je vstal med nami, Bog je obiskal svoje ljudstvo.”
Tako je maribosrki nadškof Alojzij Cvikl začel tokratno razmišljanje ob evangelijskem odlomku četrte nedelje med letom.
Dva trgovca sta tekmovala med seboj; njuni ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sta se v ponedeljek in včeraj mudila pri slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. V Selah, Dobrli vasi in Celovcu sta obiskala ustanove, kjer se zavzemajo za ohranjanje dediščine svojih prednikov, jezika in kulture ter za sobivanje z nemško govorečo narodno skupnostjo. O izzivih in stvarnosti slovenske narodne skupnosti so govorili z odvetnikom Rudijem Voukom in predstavniki vseh treh krovnih političnih organizacij. Srečala sta se tudi z Romanom Roblekom, novim generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zveze in izredno pomembnim dejavnikom v postopku vložitve peticije koroških Slovencev pri Evropskem parlamentu. Minister je ob koncu za Slovenski sporedu ORF poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika v izobraževanju in zagotovil, da si bo v prihodnje prizadeval urediti ustrezno podporo izobraževanjem kadrov že v predšolski vzgoji.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija.
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.