Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Danes se začenja letošnja kampanja oddaje vlog za ukrepe kmetijske politike. Gre za že za ustaljeno spomladansko dogajanje v okviru katerega elektronsko vlogo odda dobrih 55.000 slovenskih kmetij. Na KGZS opozarjajo, da je pred oddajo vloge potrebno poskrbeti, da so podatki v registru kmetijskih gospodarstev in bazi grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč urejeni. Anton Jagodic, vodja Javne službe kmetijskega svetovanja pa opozarja, da se v ponedeljek izteka rok za prenos plačilnih pravic, ki se ga ne sme zamuditi.

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost. 

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Čas koronavirusa je prinesel nekaj novosti, zato se nam je v studiu pridružila Valentina Vehovar, direktorica direktorata za socialne zadeve na ministrstvu, ki je pojasnila, kako je s pravicami in kateri roki kmalu potečejo. 

V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.