Vpliv Rusije v Gruziji bo po zadnjih volitvah še naraščal

Za Gruzijo so parlamentarne volitve. Mnogi so napovedovali, da bodo prelomne, veliko anket je kazalo, da bo slavila opozicija. A ni bilo tako. Največ podpore je, sodeč po izidih, prejela vladajoča stranka Gruzijske sanje. Vrstijo se očitki o nepravilnostih ter pozivi k preiskavi domnevnih kršitev in protestom. Za komentar smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja dr. Aleša Mavra.

3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Otroci OŠ Vojnik razveselili onkološke bolnike v Mariboru

Nekateri otroci OŠ Vojnik sodelujejo v Šolskem otroškem parlamentu. Pod vodstvom mentorice profesorice Simone Šarlah so v čakalnicah onkologije v Mariboru razveseljevali bolnike in sicer s stekleničkami upanja, ki so jih izdelali sami.  Mentorica profesorica  Simona Šarlah in  vodja Enote za radioterapijo UKC Maribor Tamara Petrun sta nam več povedali o namenu tega projekta. 

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

O peticiji, ki zahteva pokop in spoštljiv spomin na žrtve povojnih komunističnih pobojev bodo razpravljali tudi evropski

V minulih tednih je potekalo zbiranje podpisov podpore evropski peticiji, ki predlaga pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. O tej temi bo sredi februarja razpravljal Evropski parlament.

Evropska poslanka Tomc o pestrem delu v evropskem parlamentu in slabem delovanju aktualne vlade

V program Radia Ognjišče smo povabili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke in SDS Romano Tomc. Kritična je bila do želje nekaterih poslancev, ki želijo spreminjati evropske pogodbe. Razložila je, kaj odločitev evropskih poslancev, ki so odločitev o začetku spreminjanja evropski pogodb potrdili s tesno večino pomeni. Negativno je ocenila nastajanje nove španske vlade pod vodstvom socialista Perdra Sáncheza v kateri bodo tudi separatisti, ki so v preteklosti kršili ustavo. To početje Špancev jo skrbi. Nismo mogli mimo vprašanja kršitev vladavine prava v posameznih državah članih. Želi si, da bi v prihodnje slovenski evropski poslanci bolj realno predstavljali stanje v naši državi, ne pa zavajali evropske javnosti.

Evropska poslanka je bila izjemno kritična do proračuna, ki ga je slovenska vlada poslala v Evropski parlament. Pravi, da proračun nima nobene vrednosti. Vlada se hvali z najnižjo inflacijo v dveh letih, ne pove pa, da je med najvišjimi v Evropi. Splošne razmere na vseh področjih v Sloveniji so zelo zaskrbljujoče, opozarja evropska poslanka Tomc.

Kot nekdanja podpredsednica hrana demokracije se je ustavila tudi pri izjemno slabem delovanju državnega zbora ter ocenila, da je stanje v Sloveniji pod aktualno vlado izjemno slabo.