Življenje išče pot

VEČ ...|8. 3. 2023
Odprava fizičnih ovir v mestih za neovirano gibanje invalidov

Gost rubrike Življenje išče pot je bil mag. Roman Rener iz Geodetskega inštituta Slovenije. Pojasnil je, kako v praksi deluje ideja standardov za gibanje invalidov po mestu in celotni državi in kako pripravljajo spletne karte in navigacijo.

Odprava fizičnih ovir v mestih za neovirano gibanje invalidov

Gost rubrike Življenje išče pot je bil mag. Roman Rener iz Geodetskega inštituta Slovenije. Pojasnil je, kako v praksi deluje ideja standardov za gibanje invalidov po mestu in celotni državi in kako pripravljajo spletne karte in navigacijo.

aplikacije za invalidenavigacija v mestihinvalidom prijazne občine

Življenje išče pot

Odprava fizičnih ovir v mestih za neovirano gibanje invalidov

Gost rubrike Življenje išče pot je bil mag. Roman Rener iz Geodetskega inštituta Slovenije. Pojasnil je, kako v praksi deluje ideja standardov za gibanje invalidov po mestu in celotni državi in kako pripravljajo spletne karte in navigacijo.

VEČ ...|8. 3. 2023
Odprava fizičnih ovir v mestih za neovirano gibanje invalidov

Gost rubrike Življenje išče pot je bil mag. Roman Rener iz Geodetskega inštituta Slovenije. Pojasnil je, kako v praksi deluje ideja standardov za gibanje invalidov po mestu in celotni državi in kako pripravljajo spletne karte in navigacijo.

s. Meta Potočnik

aplikacije za invalidenavigacija v mestihinvalidom prijazne občine

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 11. 2018
Janković v Ljubljani, Šrot v Celju, Kontič v Velenju, Macedoni v Novem mestu in Jevšek v Murski Soboti zmagovalci, v drugih mestnih občinah drugi krog

Na volišča je včeraj odšla več kot polovica volilnih upravičencev v državi. V mestnih občinah je bila udeležba slabša, povprečno je znašala dobrih 46 odstotkov. Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 pa bo potreben drugi krog. Kar 134 županov in županj je dobilo vnovičen mandat.

Janković v Ljubljani, Šrot v Celju, Kontič v Velenju, Macedoni v Novem mestu in Jevšek v Murski Soboti zmagovalci, v drugih mestnih občinah drugi krog

Na volišča je včeraj odšla več kot polovica volilnih upravičencev v državi. V mestnih občinah je bila udeležba slabša, povprečno je znašala dobrih 46 odstotkov. Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 pa bo potreben drugi krog. Kar 134 županov in županj je dobilo vnovičen mandat.

infopolitikalokalne volitveobčine

Informativni prispevki

Janković v Ljubljani, Šrot v Celju, Kontič v Velenju, Macedoni v Novem mestu in Jevšek v Murski Soboti zmagovalci, v drugih mestnih občinah drugi krog
Na volišča je včeraj odšla več kot polovica volilnih upravičencev v državi. V mestnih občinah je bila udeležba slabša, povprečno je znašala dobrih 46 odstotkov. Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 pa bo potreben drugi krog. Kar 134 županov in županj je dobilo vnovičen mandat.
VEČ ...|19. 11. 2018
Janković v Ljubljani, Šrot v Celju, Kontič v Velenju, Macedoni v Novem mestu in Jevšek v Murski Soboti zmagovalci, v drugih mestnih občinah drugi krog
Na volišča je včeraj odšla več kot polovica volilnih upravičencev v državi. V mestnih občinah je bila udeležba slabša, povprečno je znašala dobrih 46 odstotkov. Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 pa bo potreben drugi krog. Kar 134 županov in županj je dobilo vnovičen mandat.

Tanja Dominko

infopolitikalokalne volitveobčine

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|6. 4. 2025
Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Jože Bartolj

spominpolitikaSLO časi kraji ljudjeJože DežmanMateja Čoh KladnikKatarina JurjavčičTomaž KladnikMonika Kokalj KočevarMiran KomacAleš NoseSašo RadovanovičIrena UršičMarko Štepec

Program zadnjega tedna

VEČ ...|11. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 11. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 11. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 4. 2025
Deljenje primerov dobrih praks

Rojaki v Črni gori so od leta 2010 povezani v Društvu Slovencev Vida Matjan. Ime nosi po slovensko-črnogorski glasbeni pedagoginji in skladateljici z dekliškim priimkom Hribar. Slovenci sicer živijo v osrednjem delu Črne gore in v obmorskih mestih Tivat, Hercegnovi, Kotor in Budva. Pred slabim letom je bilo v državi ustanovljeno posebno ministrstvo za diaspore, to je narodne skupnosti, ki živijo v Črni gori. Vodi ga Mirsad Azemović, ki se je včeraj seznanil z delovanjem našega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje že trideset let. Beseda je tekla tudi o ukrepih za spodbujanje vračanja v Slovenijo, saj je lani v sklopu urada zaživela Info točka, kjer je moč dobiti vse informacije in nasvete Slovencem in njihovim potomcem, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ali jo že načrtujejo, pa tudi tistim, ki želijo sodelovati s Slovenijo iz tujine. Z namenom privabljanja visokokvalificiranih strokovnjakov so bile uvedene davčne spremembe, ki prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre, so še sporočili z USZS.

Deljenje primerov dobrih praks

Rojaki v Črni gori so od leta 2010 povezani v Društvu Slovencev Vida Matjan. Ime nosi po slovensko-črnogorski glasbeni pedagoginji in skladateljici z dekliškim priimkom Hribar. Slovenci sicer živijo v osrednjem delu Črne gore in v obmorskih mestih Tivat, Hercegnovi, Kotor in Budva. Pred slabim letom je bilo v državi ustanovljeno posebno ministrstvo za diaspore, to je narodne skupnosti, ki živijo v Črni gori. Vodi ga Mirsad Azemović, ki se je včeraj seznanil z delovanjem našega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje že trideset let. Beseda je tekla tudi o ukrepih za spodbujanje vračanja v Slovenijo, saj je lani v sklopu urada zaživela Info točka, kjer je moč dobiti vse informacije in nasvete Slovencem in njihovim potomcem, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ali jo že načrtujejo, pa tudi tistim, ki želijo sodelovati s Slovenijo iz tujine. Z namenom privabljanja visokokvalificiranih strokovnjakov so bile uvedene davčne spremembe, ki prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre, so še sporočili z USZS.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 4. 2025
Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 4. 2025
Poezija s konca druge svetovne vojne

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Poezija s konca druge svetovne vojne

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Jože Bartolj, Marjan Bunič, Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmpoezija

Komentar tedna

VEČ ...|11. 4. 2025
Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep

komentarMarxkulturna revolucijaideologija delasrednji razredpotrošništvowokeinkluzijaidentitetna politikaprogresizemkatolištvo

Spominjamo se

VEČ ...|11. 4. 2025
Spominjamo se dne 11. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|11. 4. 2025
Ješprenj

Koliko ješprenja potrebujemo, če želimo pripraviti enolončnico za 4 osebe - ga damo najprej kuhat v vodo, ali ga najprej popražimo, zanima poslušalca. Sestra Nikolina odgovarja: pripravimo vsaj 4 –5 dag ješprenja na osebo. Najprej ga namočimo in ga potem v isti vodi zavremo in kuhamo 3-5 minut. Vodo odlijemo in zalijemo s svežo vročo vodo. Ko zavre, pridamo narezano zelenjavo: korenček, cvetačo, grah, fižol, papriko ... Jed bo še okusnejša, če bomo zraven dali kuhat kakšno mesnino (npr. kračo, kranjsko klobaso) ali pa obreznine, ki ostanejo od rezanja prekajenega mesa. To mesnino lahko potem uporabimo tudi zakaj drugega (za malico). Če bomo jed pojedli isti dan, lahko dodamo tudi kakšen krompir.  

Ješprenj

Koliko ješprenja potrebujemo, če želimo pripraviti enolončnico za 4 osebe - ga damo najprej kuhat v vodo, ali ga najprej popražimo, zanima poslušalca. Sestra Nikolina odgovarja: pripravimo vsaj 4 –5 dag ješprenja na osebo. Najprej ga namočimo in ga potem v isti vodi zavremo in kuhamo 3-5 minut. Vodo odlijemo in zalijemo s svežo vročo vodo. Ko zavre, pridamo narezano zelenjavo: korenček, cvetačo, grah, fižol, papriko ... Jed bo še okusnejša, če bomo zraven dali kuhat kakšno mesnino (npr. kračo, kranjsko klobaso) ali pa obreznine, ki ostanejo od rezanja prekajenega mesa. To mesnino lahko potem uporabimo tudi zakaj drugega (za malico). Če bomo jed pojedli isti dan, lahko dodamo tudi kakšen krompir.  

Matjaž Merljak

kuhajmo