Nedeljski klepet
Tokratna gostja Nedeljskega klepeta je bila Metka Klevišar, upokojena zdravnica, publicistka, prevajalka, ustanoviteljica društva Hospic. Življenjskih izzivov ne zmanjka, v tokratnem pogovoru ste slišali, kako se je naša gostja soočila z diagnozo rak.
Nedeljski klepet
Tokratna gostja Nedeljskega klepeta je bila Metka Klevišar, upokojena zdravnica, publicistka, prevajalka, ustanoviteljica društva Hospic. Življenjskih izzivov ne zmanjka, v tokratnem pogovoru ste slišali, kako se je naša gostja soočila z diagnozo rak.
Nedeljski klepet
V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nam je povedala, kako si nabrati moči v času poletnega dopusta, da ne izgubimo vsega počitniškega kapitala ob prvem jesenskem izzivu. Povedala je, kako sploh dopustovati v času epidemije in zakaj je pomembno, da se za kvaliteto življenja trudimo vsak dan in ne čakamo zgolj počitnic, ko si lahko končno oddahnemo.
Nedeljski klepet
V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nam je povedala, kako si nabrati moči v času poletnega dopusta, da ne izgubimo vsega počitniškega kapitala ob prvem jesenskem izzivu. Povedala je, kako sploh dopustovati v času epidemije in zakaj je pomembno, da se za kvaliteto življenja trudimo vsak dan in ne čakamo zgolj počitnic, ko si lahko končno oddahnemo.
Nedeljski klepet
V septembrskem Klepetu z Metko Klevišar smo pokukali v njen vsakdan bivanja v Domu sv. Jožefa nad Celjem.
Nedeljski klepet
Nedeljski klepet
Metka poudarja, da je celo naše življenje negotovost in da je odgovor v sprejemanju dane situacije in obenem tudi zaupanje v Božjo previdnost. Bodite z nami.
Nedeljski klepet
Glasbeni medgeneracijski večer
V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.
Duhovna misel
Rekel jim je: “Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev” (Lukov evangelij 10, 2).
Spoznanje več, predsodek manj
»Že pred leti so ugotovili, da je migranska problematika res Ahilova peta Zahodne Evrope. Prvič, ker se evropska javnost boji takih valov in to samo po sebi lahko zamaje stabilnost, po drugi strani pa so v Rusiji tudi zelo dobro ugotovili, da pa drugi del evropske javnosti izrazito pričakuje, humano, migrantom naklonjeno ravnanje,« pravi dr. Aleš Maver.
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Globine
V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Rožni venec
Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.
S svetnikom na ti
Ko pomislim na puščavo, se mi pred očmi prikažejo slike peščenih sipin in žgočega sonca in ko poslušam pridige o …
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.