S. Emanuela Žerdin: Ko Bog vzame stvari v svoje roke

Veseli me, da Bog tako deluje, da jemlje stvari v svoje roke brez pompa in vike, brez kričanja in škandaloznih novic v medijih. Veseli me, da v svojih rokah prav On drži vse – nas in naše usode, življenje in smrt. Kajti postni čas nam pokaže, kje in kam pelje to njegovo delovanje. Po zadnji postaji križevega pota , zmeraj pride jutro vstajenja. Zato čvrsto verjamem, da Bog še zmeraj drži vse niti zgodovine v svojih rokah in nas vse ljubi enako! On zmeraj dela nekaj novega, seveda čisto drugačnega kot si mi predstavljamo – lepše, večje in svetlejše! Zato je moje upanje v Njegovih rokah.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

In še vedno smo prepričani, da smo boljši kakor farizeji

Tedaj je rekel možu: “Iztegni roko!” Iztegnil jo je in postala je spet zdrava kakor druga. Farizeji pa so šli ven in se posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili (Matejev evangelij 12, 13-14).

Claire de Féligonde: Mama moli

Se tudi vi zgolj prebijate skozi življenje in vaše srce odpoveduje? Vdihnite molitev in izdihnite skrbi! Tako svetuje mati petih otrok.
“Z obilo humorja predaja mamam skrivnost, kako se lahko nepopolna in prezaposlena mama neprestano zateka v Božji objem. Dnevi, ko gre vse narobe, sanjarjenje o sproščanju na plaži, telefon, ki ga ne moremo spustiti iz rok,” so zapisali pri Založbi Emanuel, kjer je knjiga tudi izšla.

Internet spreminja šolarje. Kakšen je odgovor katoliških šol?

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.