Kulturni utrinki
Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico delovanja in ob tej priložnosti so izdali knjigo z naslovom Ljubezen do glasbe nas povezuje. V romarskem svetišču v Crngrobu je na ogled razstava Pasijon na podobicah. Pokrajinski muzej Maribor pa vabi na Medgeneracijsko delavnico ročnih del, ki so jo poimenovali Kreativnica.
Kulturni utrinki
Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico delovanja in ob tej priložnosti so izdali knjigo z naslovom Ljubezen do glasbe nas povezuje. V romarskem svetišču v Crngrobu je na ogled razstava Pasijon na podobicah. Pokrajinski muzej Maribor pa vabi na Medgeneracijsko delavnico ročnih del, ki so jo poimenovali Kreativnica.
Kulturni utrinki
Pokrajinski muzej Maribor vabi na program Pozdrav letnim časom, ki ga bodo pripravili jutri 21. marca. Isti dan pa bodo v Mirni peči na Dolenjskem svetovni dan poezije obeležili z odprtjem stalne razstave o rojaku, pesniku, esejistu, prevajalcu in uredniku Tonetu Pavčku.
Kulturni utrinki
Pokrajinski muzej Maribor vabi na program Pozdrav letnim časom, ki ga bodo pripravili jutri 21. marca. Isti dan pa bodo v Mirni peči na Dolenjskem svetovni dan poezije obeležili z odprtjem stalne razstave o rojaku, pesniku, esejistu, prevajalcu in uredniku Tonetu Pavčku.
Kulturni utrinki
Posavski muzej Brežice vabi na razstavo osmih lesenih skulptur, ki so jih restavrirali študentje oddelka za restavratorstvo in konservatorstvo Akademije za likovno umetnost. Pokrajinski muzej Maribor začenja z novo serijo delavnic Grajski vrtovi in obedi z Meto Pivec. Narodna galerija pa je izdala knjigo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije.
Kulturni utrinki
Posavski muzej Brežice vabi na razstavo osmih lesenih skulptur, ki so jih restavrirali študentje oddelka za restavratorstvo in konservatorstvo Akademije za likovno umetnost. Pokrajinski muzej Maribor začenja z novo serijo delavnic Grajski vrtovi in obedi z Meto Pivec. Narodna galerija pa je izdala knjigo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije.
Življenje išče pot
17. novembra smo obeležili svetovni dan prezgodaj rojenih otrok. Statistika pove, da je to vsak 10 otrok. Ker smo v adventnem času, ko se kristjani pripravljamo na božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa, smo za pogovor prosili podpredsednico Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi babica Rosemarie Franc, ki je tudi strokovna vodja zdravstvene in babiške nege mariborske porodnišnice.
Življenje išče pot
17. novembra smo obeležili svetovni dan prezgodaj rojenih otrok. Statistika pove, da je to vsak 10 otrok. Ker smo v adventnem času, ko se kristjani pripravljamo na božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa, smo za pogovor prosili podpredsednico Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi babica Rosemarie Franc, ki je tudi strokovna vodja zdravstvene in babiške nege mariborske porodnišnice.
Iz naših krajev
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.
Iz naših krajev
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.
Življenje išče pot
Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.
Življenje išče pot
Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.
Moja zgodba
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
Moja zgodba
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
Življenje išče pot
Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.
Življenje išče pot
Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.
Svetovalnica
Dr. Nina Novak je učiteljica, magistrica in doktorica pedagoških znanosti, ki je imela kot otrok težave z usvajanjem bralnih veščin. To je nanjo tako vplivalo, da je skušala branje na čim bolj učinkovit in prijazen način približati mnogim generacijam. Zakaj in katere so metode, boste izvedeli v tokratni oddaji.
Kmetijska oddaja
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Naš pogled
Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Večer za zakonce in družine
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.