Pojdite in učite

VEČ ...|29. 12. 2024
Gost Matjaž Križnar

Naša misijonska rubrika je tokrat gostila direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja. V pogovoru, je predstavil akcijo, ki je v teku in letos praznuje trideset let. 

Gost Matjaž Križnar

Naša misijonska rubrika je tokrat gostila direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja. V pogovoru, je predstavil akcijo, ki je v teku in letos praznuje trideset let. 

duhovnostmisijontkamisijonikolednikikrižnar

Pojdite in učite

Gost Matjaž Križnar

Naša misijonska rubrika je tokrat gostila direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja. V pogovoru, je predstavil akcijo, ki je v teku in letos praznuje trideset let. 

VEČ ...|29. 12. 2024
Gost Matjaž Križnar

Naša misijonska rubrika je tokrat gostila direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja. V pogovoru, je predstavil akcijo, ki je v teku in letos praznuje trideset let. 

Tone Gorjup

duhovnostmisijontkamisijonikolednikikrižnar

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 12. 2024
Omizje o moškem zborovskem petju

Moško zborovsko petje je bila osrednja tema omizja, ki je 14. decembra potekalo v Cerkljah na Gorenjskem. Gostje so bili dr. Tomaž Simetinger z Javnega sklada za kulturne dejavnosti, zborovodja in skladatelj Damijan Močnik in Neža Križnik Ristič, zborovodkinja Moškega komornega zbora Davorina Jenka iz Cerkelj. Povzetek iz omizja je pripravila Tanja Dominko.

Omizje o moškem zborovskem petju

Moško zborovsko petje je bila osrednja tema omizja, ki je 14. decembra potekalo v Cerkljah na Gorenjskem. Gostje so bili dr. Tomaž Simetinger z Javnega sklada za kulturne dejavnosti, zborovodja in skladatelj Damijan Močnik in Neža Križnik Ristič, zborovodkinja Moškega komornega zbora Davorina Jenka iz Cerkelj. Povzetek iz omizja je pripravila Tanja Dominko.

kulturaglasbamoško zborovsko petjeTomaž SimetingerDamijan MočnikNeža Križnik Ristič

Kulturni utrinki

Omizje o moškem zborovskem petju

Moško zborovsko petje je bila osrednja tema omizja, ki je 14. decembra potekalo v Cerkljah na Gorenjskem. Gostje so bili dr. Tomaž Simetinger z Javnega sklada za kulturne dejavnosti, zborovodja in skladatelj Damijan Močnik in Neža Križnik Ristič, zborovodkinja Moškega komornega zbora Davorina Jenka iz Cerkelj. Povzetek iz omizja je pripravila Tanja Dominko.

VEČ ...|27. 12. 2024
Omizje o moškem zborovskem petju

Moško zborovsko petje je bila osrednja tema omizja, ki je 14. decembra potekalo v Cerkljah na Gorenjskem. Gostje so bili dr. Tomaž Simetinger z Javnega sklada za kulturne dejavnosti, zborovodja in skladatelj Damijan Močnik in Neža Križnik Ristič, zborovodkinja Moškega komornega zbora Davorina Jenka iz Cerkelj. Povzetek iz omizja je pripravila Tanja Dominko.

Jože Bartolj

kulturaglasbamoško zborovsko petjeTomaž SimetingerDamijan MočnikNeža Križnik Ristič

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 12. 2024
65 let KoMZ Davorin Janko Cerklje

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem v letošnjem letu praznuje 65 let svojega delovanja, kar bodo obeležili s slavnostnim koncertom z naslovom Šel bom tovarša iskat, ki bo v soboto, 14. decembra, ob 19h, v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Koncert, zbornik in pesmarico, ki jo bodo izdali pa nam je predstavila umetniška vodja: Neža Križnar Ristič.

65 let KoMZ Davorin Janko Cerklje

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem v letošnjem letu praznuje 65 let svojega delovanja, kar bodo obeležili s slavnostnim koncertom z naslovom Šel bom tovarša iskat, ki bo v soboto, 14. decembra, ob 19h, v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Koncert, zbornik in pesmarico, ki jo bodo izdali pa nam je predstavila umetniška vodja: Neža Križnar Ristič.

kulturaglasbaKomorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje na GorenjskemNeža Križnar Ristič65 let KoMZ Davorin Janko Cerklje

Kulturni utrinki

65 let KoMZ Davorin Janko Cerklje

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem v letošnjem letu praznuje 65 let svojega delovanja, kar bodo obeležili s slavnostnim koncertom z naslovom Šel bom tovarša iskat, ki bo v soboto, 14. decembra, ob 19h, v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Koncert, zbornik in pesmarico, ki jo bodo izdali pa nam je predstavila umetniška vodja: Neža Križnar Ristič.

VEČ ...|12. 12. 2024
65 let KoMZ Davorin Janko Cerklje

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem v letošnjem letu praznuje 65 let svojega delovanja, kar bodo obeležili s slavnostnim koncertom z naslovom Šel bom tovarša iskat, ki bo v soboto, 14. decembra, ob 19h, v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Koncert, zbornik in pesmarico, ki jo bodo izdali pa nam je predstavila umetniška vodja: Neža Križnar Ristič.

Jože Bartolj

kulturaglasbaKomorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje na GorenjskemNeža Križnar Ristič65 let KoMZ Davorin Janko Cerklje

Od slike do besede

VEČ ...|3. 12. 2024
Vitezi svetega križa

Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa

Vitezi svetega križa

Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa

križniški redVitezi svetega križa

Od slike do besede

Vitezi svetega križa

Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa

VEČ ...|3. 12. 2024
Vitezi svetega križa

Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa

s. Meta Potočnik

križniški redVitezi svetega križa

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 8. 2024
Svetogorske sobotnice koncert 3. avgusta ob 17.30

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, bo v soboto 3. avgusta ob 17:30 ( po maši) koncert sakralne glasbe mednarodne operne akademije Križ pri Trstu (Accademia Lirica Santa Croce). Nastopila bo mednarodna skupina solopevcev iz Slovenije, Italije in Rusije, ki bo priredila koncert prijateljstva, katoliške in pravoslavne sakralne glasbe z naslovom Od Vivaldija do Čajkovskega. Koncert nam je predstavil operni pevec in ustanovitelj akademije Alessandro Svab.

Svetogorske sobotnice koncert 3. avgusta ob 17.30

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, bo v soboto 3. avgusta ob 17:30 ( po maši) koncert sakralne glasbe mednarodne operne akademije Križ pri Trstu (Accademia Lirica Santa Croce). Nastopila bo mednarodna skupina solopevcev iz Slovenije, Italije in Rusije, ki bo priredila koncert prijateljstva, katoliške in pravoslavne sakralne glasbe z naslovom Od Vivaldija do Čajkovskega. Koncert nam je predstavil operni pevec in ustanovitelj akademije Alessandro Svab.

kulturaglasbaoperne akademije Križ pri TrstuAccademia Lirica Santa CroceAlessandro SvabSvetogorske sobotnice

Kulturni utrinki

Svetogorske sobotnice koncert 3. avgusta ob 17.30

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, bo v soboto 3. avgusta ob 17:30 ( po maši) koncert sakralne glasbe mednarodne operne akademije Križ pri Trstu (Accademia Lirica Santa Croce). Nastopila bo mednarodna skupina solopevcev iz Slovenije, Italije in Rusije, ki bo priredila koncert prijateljstva, katoliške in pravoslavne sakralne glasbe z naslovom Od Vivaldija do Čajkovskega. Koncert nam je predstavil operni pevec in ustanovitelj akademije Alessandro Svab.

VEČ ...|2. 8. 2024
Svetogorske sobotnice koncert 3. avgusta ob 17.30

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, bo v soboto 3. avgusta ob 17:30 ( po maši) koncert sakralne glasbe mednarodne operne akademije Križ pri Trstu (Accademia Lirica Santa Croce). Nastopila bo mednarodna skupina solopevcev iz Slovenije, Italije in Rusije, ki bo priredila koncert prijateljstva, katoliške in pravoslavne sakralne glasbe z naslovom Od Vivaldija do Čajkovskega. Koncert nam je predstavil operni pevec in ustanovitelj akademije Alessandro Svab.

Jože Bartolj

kulturaglasbaoperne akademije Križ pri TrstuAccademia Lirica Santa CroceAlessandro SvabSvetogorske sobotnice

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

kulturaliteraturaJosip LavtižarFran LakmayerFranc KimovecMatevž RavnikarMatija NagličMira Delavec TouhamiFranc Križnar.

Kulturni utrinki

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosip LavtižarFran LakmayerFranc KimovecMatevž RavnikarMatija NagličMira Delavec TouhamiFranc Križnar.

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 5. 2024
Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

kulturaliteraturaFranc KrižnarMira DelavecGrad Turn

Kulturni utrinki

Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

VEČ ...|22. 5. 2024
Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaFranc KrižnarMira DelavecGrad Turn

Doživetja narave

VEČ ...|29. 3. 2024
Med lesena božja znamenja

Gostili smo prvaka iz SNG Opera in balet, baritonista Marka Kobala, ki je po svoji osnovni izobrazbi mizar. Popeljal nas je med božja znamenja, ki jih je postavil oz. obnovil po številnih krajih, razpotjih in vrhovih sredogorja. Zakaj in kakšen vzgib ga je pri tem vodil?

Med lesena božja znamenja

Gostili smo prvaka iz SNG Opera in balet, baritonista Marka Kobala, ki je po svoji osnovni izobrazbi mizar. Popeljal nas je med božja znamenja, ki jih je postavil oz. obnovil po številnih krajih, razpotjih in vrhovih sredogorja. Zakaj in kakšen vzgib ga je pri tem vodil?

naravakrižbožje znamenjemizarstvoduhovnostveliki petek

Doživetja narave

Med lesena božja znamenja

Gostili smo prvaka iz SNG Opera in balet, baritonista Marka Kobala, ki je po svoji osnovni izobrazbi mizar. Popeljal nas je med božja znamenja, ki jih je postavil oz. obnovil po številnih krajih, razpotjih in vrhovih sredogorja. Zakaj in kakšen vzgib ga je pri tem vodil?

VEČ ...|29. 3. 2024
Med lesena božja znamenja

Gostili smo prvaka iz SNG Opera in balet, baritonista Marka Kobala, ki je po svoji osnovni izobrazbi mizar. Popeljal nas je med božja znamenja, ki jih je postavil oz. obnovil po številnih krajih, razpotjih in vrhovih sredogorja. Zakaj in kakšen vzgib ga je pri tem vodil?

Blaž Lesnik

naravakrižbožje znamenjemizarstvoduhovnostveliki petek

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 4. 2025
10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Za življenje

VEČ ...|29. 3. 2025
Marko Juhant: Življenje v dvoje

Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah. 

Marko Juhant: Življenje v dvoje

Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosimladi

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Moja generacija

VEČ ...|3. 4. 2025
Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Spominjamo se

VEČ ...|3. 4. 2025
Spominjamo se dne 3. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 4. 2025
Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Nataša Ličen

podjetništvokmetijstvoizobraževanjekulinarika

Svetovalnica

VEČ ...|3. 4. 2025
dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

Blaž Lesnik

odklop od telefonapeticijapametni telefonimladisvetovanje