Lucija Firbas o spletnem vplivništu

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci. 

Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

Pravica in dolžnost

Ali ni Jezus tesarjev sin? (Matejev evangelij 13,55)

Znanstveno srečanje ob Dnevu žrtev komunizma 17. 5. 2023

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.