Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 6. 2019
V ljubljanski stolnici predstavili portrete papeža Frančiška

Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.

V ljubljanski stolnici predstavili portrete papeža Frančiška

Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.

mik simčičferdinand šerbeljstanislav zorekiparski portret papeža franiška

Kulturni utrinki

V ljubljanski stolnici predstavili portrete papeža Frančiška
Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.
VEČ ...|14. 6. 2019
V ljubljanski stolnici predstavili portrete papeža Frančiška
Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.

Jože Bartolj

mik simčičferdinand šerbeljstanislav zorekiparski portret papeža franiška

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 4. 2019
Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju

Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.

Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju

Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.

Gabrijela BabnikFranc PokličAlojz PokličFerdinand Šerbelj

Kulturni utrinki

Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju
Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.
VEČ ...|26. 4. 2019
Ferdinand Šerbelj dobitni nagrade Izidorja Cankarja - 24 slovenski dnevi knjige - 100 let orglanja v Vitanju
Za življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva je nagrado Izidorja Cankarja prejel dr. Ferdinand Šerbelj.V Ljubljani bodo od 15. do 18. maja potekali 24. slovenski dnevi knjige. Več Gabrijela Babnik.V Vitanju bodo to nedeljo 28. aprila ob 10. uri praznovali sto letnico orglanja Franca in Alojza Pokliča.

Jože Bartolj

Gabrijela BabnikFranc PokličAlojz PokličFerdinand Šerbelj

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 3. 2019
Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada

Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada

Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada

Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada

Janez BoleFerdinand ŠerbeljSveti Primož nad Kamnikomglasbena olimpiada

Kulturni utrinki

Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada
Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada
VEČ ...|7. 3. 2019
Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada
Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada

Jože Bartolj

Janez BoleFerdinand ŠerbeljSveti Primož nad Kamnikomglasbena olimpiada

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 4. 2025
Duhovnika sta že 60 let

Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem. 

Duhovnika sta že 60 let

Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Pogovor o

VEČ ...|16. 4. 2025
Doživljanje velikonočne skrivnosti ob podpori umetnosti

V tokratni oddaji smo se osredotočili na veliki teden in vse, kar se dogaja v njem oziroma na doživljanje svetega tridnevja skozi prizmo umetnosti. Kako nas pri doživljanju skrivnosti Odrešenja lahko spodbujajo glasba, slikarstvo in literatura. O tem so spregovorili komparativistka dr. Ignacija Fridl Jarc, slikar Lojze Čemažar in basbaritonist Marko Fink.

Doživljanje velikonočne skrivnosti ob podpori umetnosti

V tokratni oddaji smo se osredotočili na veliki teden in vse, kar se dogaja v njem oziroma na doživljanje svetega tridnevja skozi prizmo umetnosti. Kako nas pri doživljanju skrivnosti Odrešenja lahko spodbujajo glasba, slikarstvo in literatura. O tem so spregovorili komparativistka dr. Ignacija Fridl Jarc, slikar Lojze Čemažar in basbaritonist Marko Fink.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Naš pogled

VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved

komentarumetna inteligencaChatGPTavtentičnostjezikVelika nočOljska goraduhovnostbranjeJeruzalemDamijana Medved

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 4. 2025
Grožnja slinavke, nasveti za setev koruze in drobnica

Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.

Grožnja slinavke, nasveti za setev koruze in drobnica

Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Radijski roman

VEČ ...|17. 4. 2025
Kruh močnih, 26. del

Lidija razlaga Rebeki svojo osebno zgodovino, pot, ki jo je tako usodno popeljala v svet barvanja blaga.

Kruh močnih, 26. del

Lidija razlaga Rebeki svojo osebno zgodovino, pot, ki jo je tako usodno popeljala v svet barvanja blaga.

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|17. 4. 2025
Tatjana Gros, Al Bano, Edith Piaf, Demis Roussos

Za večerno oddajo z zimzeleno glasbo smo izbrali melodije, ki so nas spodbudile k razmišljanju o življenju in skrivnostih, ki jih prinašajo ti dnevi. Predvajali smo skladbe: TATJANA GROS - ZAKAJ ŽIVIM, I SANTO CALIFORNIA - TORNERO, Demis Roussos - Rain and Tears, NINO ROBIĆ - NE BI MOGEL ŽIVETI SAM, OLIVER DRAGOJEVIĆ - TRAG U BESKRAJU, BROTHERS iz filma Mission, MARJANA DERŽAJ - SOLZA V OČEH, JACQUES BREL - NE ME QUITTE PAS, Mahalia Jackson - No Matter How You Pray, DUŠA POČKAJ - ŽIVLJENJE, Ana Štefok - Balada, SIMON & GARFUNKEL - SCARBOROUGH FAIR/ CANTICLE, DELIAL - SEJEM ŽELJA , MARK KNOPFLER - GOING HOME-THEME OF LOCAL HERO, GEN ROSSO - PER ME, TOMAŽ DOMICELJ - KAM SO ŠLE VSE ROŽICE, EDITH PIAF - MON DIEU, Elvis Presley - In the Garden, OTO PESTNER - ŽIVLJENJE ODVZETO-In The Ghetto, Al Bano Carrisi - E La Mia Vita, RAFKO IRGOLIČ - ČEMU NAJ ŠE ŽIVIM, ENYA - PILGRIM, Minores – Spoznanje, MARTA ZORE - TI SI TA LUČ, Andre Rieu - Traumerei 

Tatjana Gros, Al Bano, Edith Piaf, Demis Roussos

Za večerno oddajo z zimzeleno glasbo smo izbrali melodije, ki so nas spodbudile k razmišljanju o življenju in skrivnostih, ki jih prinašajo ti dnevi. Predvajali smo skladbe: TATJANA GROS - ZAKAJ ŽIVIM, I SANTO CALIFORNIA - TORNERO, Demis Roussos - Rain and Tears, NINO ROBIĆ - NE BI MOGEL ŽIVETI SAM, OLIVER DRAGOJEVIĆ - TRAG U BESKRAJU, BROTHERS iz filma Mission, MARJANA DERŽAJ - SOLZA V OČEH, JACQUES BREL - NE ME QUITTE PAS, Mahalia Jackson - No Matter How You Pray, DUŠA POČKAJ - ŽIVLJENJE, Ana Štefok - Balada, SIMON & GARFUNKEL - SCARBOROUGH FAIR/ CANTICLE, DELIAL - SEJEM ŽELJA , MARK KNOPFLER - GOING HOME-THEME OF LOCAL HERO, GEN ROSSO - PER ME, TOMAŽ DOMICELJ - KAM SO ŠLE VSE ROŽICE, EDITH PIAF - MON DIEU, Elvis Presley - In the Garden, OTO PESTNER - ŽIVLJENJE ODVZETO-In The Ghetto, Al Bano Carrisi - E La Mia Vita, RAFKO IRGOLIČ - ČEMU NAJ ŠE ŽIVIM, ENYA - PILGRIM, Minores – Spoznanje, MARTA ZORE - TI SI TA LUČ, Andre Rieu - Traumerei 

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|17. 4. 2025
Nada Žgur - pričevanje skozi glasbo

Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«

“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”  

Nada Žgur - pričevanje skozi glasbo

Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«

“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”  

Nataša Ličen

odnosiduhovnostglasbapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan