Komentar Časnik.si
Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.
Komentar Časnik.si
Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Komentar Časnik.si
Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.
Komentar Časnik.si
Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.
Naš pogled
Zadnjič sem šla mimo lokacije, kjer naj bi zgradili novi NUK – narodno in univerzitetno knjižnico. Med Križankami in Filozofsko fakulteto. Na tem mestu je po desetletjih parkirišča, zdaj prazen prostor. Parkirišča ni več, o gradnji – vsaj na prvi pogled – ni videti sledi. Spomnim se vznesenih nagovorov profesorjev ob vpisu na študij bibliotekarstva leta 1995, nekako v smislu, da bo leta 2000, v času našega dokončanja študija, novi NUK že stal in kjer bomo diplomanti morda celo dobili svojo zaposlitev. No, 30 let kasneje novega NUK-a še vedno ni, so se pa stvari začele dejansko premikati.
Naš gost
Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.
G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.
Duhovna misel
Kmet je dve trmasti muli zvezal na šestnajstmetersko vrv. Dva kupa sena je položil na vsako stran travnika. Zvezani živali sta hoteli ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
Tokrat so se v oddaji oglasili Kolesarji upanja, ki so pot začeli v Ljubljani in končali v Rimu, vabljeni k poslušanju.
Kmetijska oddaja
Slišali ste odlomek iz četrtkovega podkasta Rast, v katerem smo gostili Lojzeta Kerina.
Otok
Na praznik Telovo smo se pripravljali s poezijo p. Pavla Jakopa iz njegove zbirke, ki bi ji lahko rekli tudi molitvenik.
Glasbeni medgeneracijski večer
Mlada pevka in avtorica Veronika Strnad je bila že nagrajena na Slovenski popevki, zdaj študira v ZDA in je izdala prvi samostojni album Naslednja postaja.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.