Naš pogled

VEČ ...|20. 5. 2025
Odpočij si tam gori

Jure Sešek je pogledal v misijone, se misijonarjem zahvalil za vse zglede, ki smo jih deležni tudi mi, ki njihovo delo občudujemo od daleč. Slišali smo radijsko slovo od misijonarja Danila Lisjaka, s katerim smo veliko sodelovali, pred tedni pa je v njegovi Ugandi sklenil svojo življenjsko pot.

Odpočij si tam gori

Jure Sešek je pogledal v misijone, se misijonarjem zahvalil za vse zglede, ki smo jih deležni tudi mi, ki njihovo delo občudujemo od daleč. Slišali smo radijsko slovo od misijonarja Danila Lisjaka, s katerim smo veliko sodelovali, pred tedni pa je v njegovi Ugandi sklenil svojo življenjsko pot.

komentarmisijonidanilo lisjak

Naš pogled

Odpočij si tam gori

Jure Sešek je pogledal v misijone, se misijonarjem zahvalil za vse zglede, ki smo jih deležni tudi mi, ki njihovo delo občudujemo od daleč. Slišali smo radijsko slovo od misijonarja Danila Lisjaka, s katerim smo veliko sodelovali, pred tedni pa je v njegovi Ugandi sklenil svojo življenjsko pot.

VEČ ...|20. 5. 2025
Odpočij si tam gori

Jure Sešek je pogledal v misijone, se misijonarjem zahvalil za vse zglede, ki smo jih deležni tudi mi, ki njihovo delo občudujemo od daleč. Slišali smo radijsko slovo od misijonarja Danila Lisjaka, s katerim smo veliko sodelovali, pred tedni pa je v njegovi Ugandi sklenil svojo življenjsko pot.

Radio Ognjišče

komentarmisijonidanilo lisjak

Pojdite in učite

VEČ ...|4. 5. 2025
Afriski sobratje v slovo misijonarju Danilu Lisjaku

Afriski sobratje v slovo misijonarju Danilu Lisjaku

duhovnostmisijonDanilo Lisjak

Pojdite in učite

Afriski sobratje v slovo misijonarju Danilu Lisjaku
VEČ ...|4. 5. 2025
Afriski sobratje v slovo misijonarju Danilu Lisjaku

Jure Sešek

duhovnostmisijonDanilo Lisjak

Pojdite in učite

VEČ ...|14. 5. 2023
Pismi iz Ugande in z Madagaskarja

Danilo Lisjak se je oglasil iz Ugande in poročal o gradnji nove cerkve, Janez Krmelj pa z Madagaskarja o nezgodi in novih šolskih poslopjih.

Pismi iz Ugande in z Madagaskarja

Danilo Lisjak se je oglasil iz Ugande in poročal o gradnji nove cerkve, Janez Krmelj pa z Madagaskarja o nezgodi in novih šolskih poslopjih.

duhovnostmisijon. madagaskaruganfadanilo Lisjakjanez Krmelj

Pojdite in učite

Pismi iz Ugande in z Madagaskarja

Danilo Lisjak se je oglasil iz Ugande in poročal o gradnji nove cerkve, Janez Krmelj pa z Madagaskarja o nezgodi in novih šolskih poslopjih.

VEČ ...|14. 5. 2023
Pismi iz Ugande in z Madagaskarja

Danilo Lisjak se je oglasil iz Ugande in poročal o gradnji nove cerkve, Janez Krmelj pa z Madagaskarja o nezgodi in novih šolskih poslopjih.

Jure Sešek

duhovnostmisijon. madagaskaruganfadanilo Lisjakjanez Krmelj

Pojdite in učite

VEČ ...|9. 1. 2022
Pisma misijonarjev iz Ugande, Ukrajine, Ruande in z Madagaskarja

Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.

Pisma misijonarjev iz Ugande, Ukrajine, Ruande in z Madagaskarja

Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.

duhovnostmisijons vedranaugandas bogdana kavčičjanez mesecdanilo lisjak

Pojdite in učite

Pisma misijonarjev iz Ugande, Ukrajine, Ruande in z Madagaskarja

Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.

VEČ ...|9. 1. 2022
Pisma misijonarjev iz Ugande, Ukrajine, Ruande in z Madagaskarja

Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.

Jure Sešek

duhovnostmisijons vedranaugandas bogdana kavčičjanez mesecdanilo lisjak

Pojdite in učite

VEČ ...|19. 7. 2020
Misijonar Danilo Lisjak o mladih in zakramentih na misijonu Atede

Misijonar Danilo Lisjak nam je povedal kakšno veselje so mladi na misijonu in kaj jim pomeni zakrament prvega svetega obhajila. Besedi z misijona Atéde v Ugandi smo dodali še vabilo k darovanju čez teden dni, ko bo Krištofova nedelja.

Misijonar Danilo Lisjak o mladih in zakramentih na misijonu Atede

Misijonar Danilo Lisjak nam je povedal kakšno veselje so mladi na misijonu in kaj jim pomeni zakrament prvega svetega obhajila. Besedi z misijona Atéde v Ugandi smo dodali še vabilo k darovanju čez teden dni, ko bo Krištofova nedelja.

otrocidružbaduhovnostmisijoniDanilo LisjakUgandamisijon Atede

Pojdite in učite

Misijonar Danilo Lisjak o mladih in zakramentih na misijonu Atede
Misijonar Danilo Lisjak nam je povedal kakšno veselje so mladi na misijonu in kaj jim pomeni zakrament prvega svetega obhajila. Besedi z misijona Atéde v Ugandi smo dodali še vabilo k darovanju čez teden dni, ko bo Krištofova nedelja.
VEČ ...|19. 7. 2020
Misijonar Danilo Lisjak o mladih in zakramentih na misijonu Atede
Misijonar Danilo Lisjak nam je povedal kakšno veselje so mladi na misijonu in kaj jim pomeni zakrament prvega svetega obhajila. Besedi z misijona Atéde v Ugandi smo dodali še vabilo k darovanju čez teden dni, ko bo Krištofova nedelja.

Jure Sešek

otrocidružbaduhovnostmisijoniDanilo LisjakUgandamisijon Atede

Pojdite in učite

VEČ ...|21. 6. 2020
Razmišljanje Pavleta Novaka in pismi iz Ugande in Ruande

Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.

Razmišljanje Pavleta Novaka in pismi iz Ugande in Ruande

Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.

družbaduhovnostmisijoniMisijonska obzorjaPavle Novaks. Bogdana KavčičDanilo LisjakUgandaBurundi

Pojdite in učite

Razmišljanje Pavleta Novaka in pismi iz Ugande in Ruande
Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.
VEČ ...|21. 6. 2020
Razmišljanje Pavleta Novaka in pismi iz Ugande in Ruande
Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniMisijonska obzorjaPavle Novaks. Bogdana KavčičDanilo LisjakUgandaBurundi

Pojdite in učite

VEČ ...|8. 12. 2019
Pogovor z dr. Jožetom Marketzem

V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

Pogovor z dr. Jožetom Marketzem

V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

družbaduhovnostmisijoniJože MarketzDanilo LisjakUgandamigracijebegunci

Pojdite in učite

Pogovor z dr. Jožetom Marketzem
V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...
VEČ ...|8. 12. 2019
Pogovor z dr. Jožetom Marketzem
V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniJože MarketzDanilo LisjakUgandamigracijebegunci

Sobotna iskrica

VEČ ...|19. 10. 2019
Misijonar na obisku

Sobotna iskrica je tokrat prinesla predvsem zahvalo misijonarja. Pred Misijonsko nedeljo nas je obiskal Danilo Lisjak, s katerim smo bili povezani v letošnji Pustni Sobotni iskrici. Povedal nam je kako je z deli na misijonu, kako daleč je gradnja zdravstvenega centra za matere in otroke, ki bo lahko zrasel prav zaradi vaše dobrote, dragi poslušalci.

Misijonar na obisku

Sobotna iskrica je tokrat prinesla predvsem zahvalo misijonarja. Pred Misijonsko nedeljo nas je obiskal Danilo Lisjak, s katerim smo bili povezani v letošnji Pustni Sobotni iskrici. Povedal nam je kako je z deli na misijonu, kako daleč je gradnja zdravstvenega centra za matere in otroke, ki bo lahko zrasel prav zaradi vaše dobrote, dragi poslušalci.

otrocimladidružbapogovormisijonimisijonska nedeljaDanilo LisjakUgandaPustna Sobotna iskrica

Sobotna iskrica

Misijonar na obisku
Sobotna iskrica je tokrat prinesla predvsem zahvalo misijonarja. Pred Misijonsko nedeljo nas je obiskal Danilo Lisjak, s katerim smo bili povezani v letošnji Pustni Sobotni iskrici. Povedal nam je kako je z deli na misijonu, kako daleč je gradnja zdravstvenega centra za matere in otroke, ki bo lahko zrasel prav zaradi vaše dobrote, dragi poslušalci.
VEČ ...|19. 10. 2019
Misijonar na obisku
Sobotna iskrica je tokrat prinesla predvsem zahvalo misijonarja. Pred Misijonsko nedeljo nas je obiskal Danilo Lisjak, s katerim smo bili povezani v letošnji Pustni Sobotni iskrici. Povedal nam je kako je z deli na misijonu, kako daleč je gradnja zdravstvenega centra za matere in otroke, ki bo lahko zrasel prav zaradi vaše dobrote, dragi poslušalci.

Jure Sešek

otrocimladidružbapogovormisijonimisijonska nedeljaDanilo LisjakUgandaPustna Sobotna iskrica

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 6. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. junij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. junij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|31. 5. 2025
Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Sol in luč

VEČ ...|27. 5. 2025
Smisel življenja je...

V oddaji Sol in luč na Radiu Ognjišče iščemo odgovore na vprašanja življenja na smisel in v odgovorih je velikokrat govora o vrednotah. Ker so mladi v teh mesecih na različnih razpotjih življenja, smo v tokratni oddaji ponovili izbor odlomkov iz knjige z naslovom Moralne vrednote za mlade.  Zbirko zgodb, ki pomagajo oblikovati svet vrednot, je uredil in opremil William Bennett.

Smisel življenja je...

V oddaji Sol in luč na Radiu Ognjišče iščemo odgovore na vprašanja življenja na smisel in v odgovorih je velikokrat govora o vrednotah. Ker so mladi v teh mesecih na različnih razpotjih življenja, smo v tokratni oddaji ponovili izbor odlomkov iz knjige z naslovom Moralne vrednote za mlade.  Zbirko zgodb, ki pomagajo oblikovati svet vrednot, je uredil in opremil William Bennett.

Tadej Sadar

družbavzgojaodnosi

Za življenje

VEČ ...|31. 5. 2025
Na odnosih je treba delati vse življenje

Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih? 

Na odnosih je treba delati vse življenje

Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih? 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovormladiizobraževanje

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Pojdite in učite

VEČ ...|1. 6. 2025
Pred odprtjem nove slovenske šole na Madagaskarju

Na madagaskarju bodo odprli novo osnovno šolo.  Jana Lampe, ki na Slovenski karitas bdi nad mednarodno pomočjo, nam je povedala, za kako pomemben projekt na misijonu Petra Opeke gre in kdo vse je sodeloval pri njem. 

Pred odprtjem nove slovenske šole na Madagaskarju

Na madagaskarju bodo odprli novo osnovno šolo.  Jana Lampe, ki na Slovenski karitas bdi nad mednarodno pomočjo, nam je povedala, za kako pomemben projekt na misijonu Petra Opeke gre in kdo vse je sodeloval pri njem. 

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|1. 6. 2025
Junijska pobožnost - Vrtnice

Prvo nedeljo v juniju smo spomnili na junijsko pobožnost na čast Jezusovemu presvetemu Srcu - vrtnice. Avtor letošnjih vrtnic z naslovom Kristus, naše upanje, je prof. dr. Anton Štrukelj, ki je bil tudi tokratni osrednji sogovornik.

Junijska pobožnost - Vrtnice

Prvo nedeljo v juniju smo spomnili na junijsko pobožnost na čast Jezusovemu presvetemu Srcu - vrtnice. Avtor letošnjih vrtnic z naslovom Kristus, naše upanje, je prof. dr. Anton Štrukelj, ki je bil tudi tokratni osrednji sogovornik.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|1. 6. 2025
CHRISTOPHE HANSEN: Prihodnost Evropske kmetijske politike

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

CHRISTOPHE HANSEN: Prihodnost Evropske kmetijske politike

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spominjamo se

VEČ ...|1. 6. 2025
Spominjamo se dne 1. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče