Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|24. 3. 2025
Gost: mag. Branko Cestnik

Razmišljali smo o postnem dogajanju v Cerkvi na Slovenskem in od kod spet privlačnost strožjih metod posta. Kaj Trumpov vzpon in njegova naslomba na krščanstvo dejansko pomeni za krščanstvo? Kaj se skriva za pojmom moralni ugled parlamenta in kako je s tem ugledom? In končno še pogled v našo soseščino. Srbski predsednik Vučić vlada s Titovo metodo. Uživa tiho podporo mednarodne skupnosti in tlači sodržavljane.

Gost: mag. Branko Cestnik

Razmišljali smo o postnem dogajanju v Cerkvi na Slovenskem in od kod spet privlačnost strožjih metod posta. Kaj Trumpov vzpon in njegova naslomba na krščanstvo dejansko pomeni za krščanstvo? Kaj se skriva za pojmom moralni ugled parlamenta in kako je s tem ugledom? In končno še pogled v našo soseščino. Srbski predsednik Vučić vlada s Titovo metodo. Uživa tiho podporo mednarodne skupnosti in tlači sodržavljane.

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

Gost: mag. Branko Cestnik

Razmišljali smo o postnem dogajanju v Cerkvi na Slovenskem in od kod spet privlačnost strožjih metod posta. Kaj Trumpov vzpon in njegova naslomba na krščanstvo dejansko pomeni za krščanstvo? Kaj se skriva za pojmom moralni ugled parlamenta in kako je s tem ugledom? In končno še pogled v našo soseščino. Srbski predsednik Vučić vlada s Titovo metodo. Uživa tiho podporo mednarodne skupnosti in tlači sodržavljane.

VEČ ...|24. 3. 2025
Gost: mag. Branko Cestnik

Razmišljali smo o postnem dogajanju v Cerkvi na Slovenskem in od kod spet privlačnost strožjih metod posta. Kaj Trumpov vzpon in njegova naslomba na krščanstvo dejansko pomeni za krščanstvo? Kaj se skriva za pojmom moralni ugled parlamenta in kako je s tem ugledom? In končno še pogled v našo soseščino. Srbski predsednik Vučić vlada s Titovo metodo. Uživa tiho podporo mednarodne skupnosti in tlači sodržavljane.

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|24. 2. 2025
Gost p. Branko Cestnik

V oddaji smo p. Brankom Cestnikom govorili med drugim o tem, da se svet nevarno hitro spreminja po nareku močnih; kje je tu glas Cerkve? Mineva tudi 80 let od strahotnega frankolovskega zločina; kaj lahko o tem pove tamkajšnji župnik? Dotaknili pa smo bomo tudi dvoumnih slovenskih protestov v podporo srbskim študentom.

Gost p. Branko Cestnik

V oddaji smo p. Brankom Cestnikom govorili med drugim o tem, da se svet nevarno hitro spreminja po nareku močnih; kje je tu glas Cerkve? Mineva tudi 80 let od strahotnega frankolovskega zločina; kaj lahko o tem pove tamkajšnji župnik? Dotaknili pa smo bomo tudi dvoumnih slovenskih protestov v podporo srbskim študentom.

politikadružbaCerkevBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

Gost p. Branko Cestnik

V oddaji smo p. Brankom Cestnikom govorili med drugim o tem, da se svet nevarno hitro spreminja po nareku močnih; kje je tu glas Cerkve? Mineva tudi 80 let od strahotnega frankolovskega zločina; kaj lahko o tem pove tamkajšnji župnik? Dotaknili pa smo bomo tudi dvoumnih slovenskih protestov v podporo srbskim študentom.

VEČ ...|24. 2. 2025
Gost p. Branko Cestnik

V oddaji smo p. Brankom Cestnikom govorili med drugim o tem, da se svet nevarno hitro spreminja po nareku močnih; kje je tu glas Cerkve? Mineva tudi 80 let od strahotnega frankolovskega zločina; kaj lahko o tem pove tamkajšnji župnik? Dotaknili pa smo bomo tudi dvoumnih slovenskih protestov v podporo srbskim študentom.

Meta Potočnik

politikadružbaCerkevBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 1. 2025
Mag. Branko Cestnik

  • Kaj bo z mavrico? Se bomo kristjani odrekli simbolu zaveze, ki jo je Bog sklenil z ljudmi, kar je pač tudi simbol določene ideologije?
  • Vprašali smo se kaj je to solidarna prihodnost. Ali imamo v Sloveniji ministrstvo za utopijo?
  • Pokomentirali smo tudi prve korake predsednika Trumpa.

Mag. Branko Cestnik

  • Kaj bo z mavrico? Se bomo kristjani odrekli simbolu zaveze, ki jo je Bog sklenil z ljudmi, kar je pač tudi simbol določene ideologije?
  • Vprašali smo se kaj je to solidarna prihodnost. Ali imamo v Sloveniji ministrstvo za utopijo?
  • Pokomentirali smo tudi prve korake predsednika Trumpa.

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

Mag. Branko Cestnik
  • Kaj bo z mavrico? Se bomo kristjani odrekli simbolu zaveze, ki jo je Bog sklenil z ljudmi, kar je pač tudi simbol določene ideologije?
  • Vprašali smo se kaj je to solidarna prihodnost. Ali imamo v Sloveniji ministrstvo za utopijo?
  • Pokomentirali smo tudi prve korake predsednika Trumpa.
VEČ ...|27. 1. 2025
Mag. Branko Cestnik
  • Kaj bo z mavrico? Se bomo kristjani odrekli simbolu zaveze, ki jo je Bog sklenil z ljudmi, kar je pač tudi simbol določene ideologije?
  • Vprašali smo se kaj je to solidarna prihodnost. Ali imamo v Sloveniji ministrstvo za utopijo?
  • Pokomentirali smo tudi prve korake predsednika Trumpa.

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 12. 2024
Mag. Branko Cestnik

Gost je bil duhovnik Branko Cestnik. Govorili bomo o aktualnostih s področja Cerkve in družbe. Med drugim smo se bomo dotaknili tudi vprašanja nasilja v prazničnem času.

Mag. Branko Cestnik

Gost je bil duhovnik Branko Cestnik. Govorili bomo o aktualnostih s področja Cerkve in družbe. Med drugim smo se bomo dotaknili tudi vprašanja nasilja v prazničnem času.

politikaCerkevBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

Mag. Branko Cestnik

Gost je bil duhovnik Branko Cestnik. Govorili bomo o aktualnostih s področja Cerkve in družbe. Med drugim smo se bomo dotaknili tudi vprašanja nasilja v prazničnem času.

VEČ ...|23. 12. 2024
Mag. Branko Cestnik

Gost je bil duhovnik Branko Cestnik. Govorili bomo o aktualnostih s področja Cerkve in družbe. Med drugim smo se bomo dotaknili tudi vprašanja nasilja v prazničnem času.

Jože Bartolj

politikaCerkevBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 11. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

Tudi tokrat boste lahko prisluhnili iskrivim odgovorom na vprašanja o Cerkvi in družbi, med drugim o blagoslovih v šoli, pouku v veroučnih učilnicah in o tem da se v Evropi vse bolj kaže, da je demografska kriza mati ostalih kriz. 

Gost mag. Branko Cestnik

Tudi tokrat boste lahko prisluhnili iskrivim odgovorom na vprašanja o Cerkvi in družbi, med drugim o blagoslovih v šoli, pouku v veroučnih učilnicah in o tem da se v Evropi vse bolj kaže, da je demografska kriza mati ostalih kriz. 

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

Gost mag. Branko Cestnik

Tudi tokrat boste lahko prisluhnili iskrivim odgovorom na vprašanja o Cerkvi in družbi, med drugim o blagoslovih v šoli, pouku v veroučnih učilnicah in o tem da se v Evropi vse bolj kaže, da je demografska kriza mati ostalih kriz. 

VEČ ...|25. 11. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

Tudi tokrat boste lahko prisluhnili iskrivim odgovorom na vprašanja o Cerkvi in družbi, med drugim o blagoslovih v šoli, pouku v veroučnih učilnicah in o tem da se v Evropi vse bolj kaže, da je demografska kriza mati ostalih kriz. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 10. 2024
Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje je bil klaretinec p. Branko Cestnik, tudi eden od misijonarjev na aktualnem Loškem misijonu 2024.

Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje je bil klaretinec p. Branko Cestnik, tudi eden od misijonarjev na aktualnem Loškem misijonu 2024.

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje je bil klaretinec p. Branko Cestnik, tudi eden od misijonarjev na aktualnem Loškem misijonu 2024.

VEČ ...|28. 10. 2024
Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje je bil klaretinec p. Branko Cestnik, tudi eden od misijonarjev na aktualnem Loškem misijonu 2024.

Alen Salihović

politikaBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 8. 2024
Branko Cestnik: knjiga Razmik med žerjavi

Klaretinec p. Branko Cestnik je pred kratkim pri celjski Mohorjevi izdal nov zgodovinski roman Razmik med žerjavi. Ta se dogaja med drugo svetovno vojno na ruski fronti, kjer spremljamo slovenskega fanta, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko. V oddaji ste lahko slišali pogovor z avtorjem.

Branko Cestnik: knjiga Razmik med žerjavi

Klaretinec p. Branko Cestnik je pred kratkim pri celjski Mohorjevi izdal nov zgodovinski roman Razmik med žerjavi. Ta se dogaja med drugo svetovno vojno na ruski fronti, kjer spremljamo slovenskega fanta, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko. V oddaji ste lahko slišali pogovor z avtorjem.

kulturaliteraturaBranko CestnikRazmik med žerjavimobiliziranci v nemško vojsko

Kulturni utrinki

Branko Cestnik: knjiga Razmik med žerjavi

Klaretinec p. Branko Cestnik je pred kratkim pri celjski Mohorjevi izdal nov zgodovinski roman Razmik med žerjavi. Ta se dogaja med drugo svetovno vojno na ruski fronti, kjer spremljamo slovenskega fanta, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko. V oddaji ste lahko slišali pogovor z avtorjem.

VEČ ...|29. 8. 2024
Branko Cestnik: knjiga Razmik med žerjavi

Klaretinec p. Branko Cestnik je pred kratkim pri celjski Mohorjevi izdal nov zgodovinski roman Razmik med žerjavi. Ta se dogaja med drugo svetovno vojno na ruski fronti, kjer spremljamo slovenskega fanta, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko. V oddaji ste lahko slišali pogovor z avtorjem.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBranko CestnikRazmik med žerjavimobiliziranci v nemško vojsko

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 8. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

Gost je bil mag. Branko Cestnik, ki je pred kratkim izdal nov roman Razmik med žerjavi. Med drugim smo spomnili, da je papež razglasil sveto leto 2025, katerega nosilna tema bo upanje. Kaj Lahko pričakujemo? Po zaključku olimpijskih iger lahko vidimo, da so se protiversko nastrojeni ustvarjalci olimpijskih ceremonij ušteli: mnoge športnike so spodbudili, da še bolj kot prej pokažejo svojo vero. 

Gost mag. Branko Cestnik

Gost je bil mag. Branko Cestnik, ki je pred kratkim izdal nov roman Razmik med žerjavi. Med drugim smo spomnili, da je papež razglasil sveto leto 2025, katerega nosilna tema bo upanje. Kaj Lahko pričakujemo? Po zaključku olimpijskih iger lahko vidimo, da so se protiversko nastrojeni ustvarjalci olimpijskih ceremonij ušteli: mnoge športnike so spodbudili, da še bolj kot prej pokažejo svojo vero. 

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

Gost mag. Branko Cestnik

Gost je bil mag. Branko Cestnik, ki je pred kratkim izdal nov roman Razmik med žerjavi. Med drugim smo spomnili, da je papež razglasil sveto leto 2025, katerega nosilna tema bo upanje. Kaj Lahko pričakujemo? Po zaključku olimpijskih iger lahko vidimo, da so se protiversko nastrojeni ustvarjalci olimpijskih ceremonij ušteli: mnoge športnike so spodbudili, da še bolj kot prej pokažejo svojo vero. 

VEČ ...|26. 8. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

Gost je bil mag. Branko Cestnik, ki je pred kratkim izdal nov roman Razmik med žerjavi. Med drugim smo spomnili, da je papež razglasil sveto leto 2025, katerega nosilna tema bo upanje. Kaj Lahko pričakujemo? Po zaključku olimpijskih iger lahko vidimo, da so se protiversko nastrojeni ustvarjalci olimpijskih ceremonij ušteli: mnoge športnike so spodbudili, da še bolj kot prej pokažejo svojo vero. 

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|21. 5. 2025
Vrtci, kako bo z njimi v prihodnje?

V oddaji smo spregovorili o položaju vrtcev v državi in o zakonodaji, ki bo v prihodnje očitno nekoliko spremenila ponudbo na tem področju. V studiu so se nam pridružili minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logáj, podpredsednik združenja zasebnih vrtcev Tadej Markovič, ravnatelj montessori vrtca Rahela Matevž Vidmar in predstavnik staršev. 

Vrtci, kako bo z njimi v prihodnje?

V oddaji smo spregovorili o položaju vrtcev v državi in o zakonodaji, ki bo v prihodnje očitno nekoliko spremenila ponudbo na tem področju. V studiu so se nam pridružili minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logáj, podpredsednik združenja zasebnih vrtcev Tadej Markovič, ravnatelj montessori vrtca Rahela Matevž Vidmar in predstavnik staršev. 

Tanja Dominko

izobraževanjeotrocidružbavzgoja

Naš pogled

VEČ ...|20. 5. 2025
Odpočij si tam gori

Jure Sešek je pogledal v misijone, se misijonarjem zahvalil za vse zglede, ki smo jih deležni tudi mi, ki njihovo delo občudujemo od daleč. Slišali smo radijsko slovo od misijonarja Danila Lisjaka, s katerim smo veliko sodelovali, pred tedni pa je v njegovi Ugandi sklenil svojo življenjsko pot.

Odpočij si tam gori

Jure Sešek je pogledal v misijone, se misijonarjem zahvalil za vse zglede, ki smo jih deležni tudi mi, ki njihovo delo občudujemo od daleč. Slišali smo radijsko slovo od misijonarja Danila Lisjaka, s katerim smo veliko sodelovali, pred tedni pa je v njegovi Ugandi sklenil svojo življenjsko pot.

Radio Ognjišče

komentarmisijonidanilo lisjak

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2025
Smo pripravljeni na ekološko spreobnjenje?

Tik pred 10. obletnico objave okrožnice papeža Frančiška ’Laudato si’ smo odprli vprašanje človekovega odnosa do okolja. Kaj je ekološko spreobrnjenje, v kakšni meri se je v Cerkvi okrepila zavest odgovornosti do okolja in ali se je to pokazalo tudi v konkretnih oblikah? Naš gost je bil prof. dr. Roman Globokar.

Smo pripravljeni na ekološko spreobnjenje?

Tik pred 10. obletnico objave okrožnice papeža Frančiška ’Laudato si’ smo odprli vprašanje človekovega odnosa do okolja. Kaj je ekološko spreobrnjenje, v kakšni meri se je v Cerkvi okrepila zavest odgovornosti do okolja in ali se je to pokazalo tudi v konkretnih oblikah? Naš gost je bil prof. dr. Roman Globokar.

Blaž Lesnik

okoljeekologijacelostna ekologijanaš skupni domsvetovanje

Naš gost

VEČ ...|17. 5. 2025
Naš gost kmet Franci Firm

Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.

Naš gost kmet Franci Firm

Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.

Robert Božič

spominživljenje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|23. 5. 2025
Riba s krompirjem iz pečice

Poslušalka bi rada pripravila ribo v pečici, spekla bi jo skupaj s krompirjem. Sestra Nikolina je povedala, da lahko tako pripravi ribo v celoti ali pa ribje filete. V vsakem primeru jo dobro soli in začini z mešanico peteršilja, česna, soli in olivnega olja. S tem namaže ribo po notranji strani, se pravi ne po koži. Položimo jo na jena ali glineno posodo. Dno nežno pokapljamo z oljem. Ob strani damo narezano zelenjavo: bučke, korenček, krompir (lahko tudi na pol kuhanega) ... Vse pokapljamo z olivnim oljem dodamo še kakšno začinimo (peteršilj, rožmarin ...) in pečemo pri 180 stopinjah Celzija. Čez nekaj minut po potrebi pokrijemo z alu-folijo ali pa s pokrovom pekača/posode. Pečemo od 20 do 30 minut. Na mizo lahko postrežemo kar v pekaču.  

Riba s krompirjem iz pečice

Poslušalka bi rada pripravila ribo v pečici, spekla bi jo skupaj s krompirjem. Sestra Nikolina je povedala, da lahko tako pripravi ribo v celoti ali pa ribje filete. V vsakem primeru jo dobro soli in začini z mešanico peteršilja, česna, soli in olivnega olja. S tem namaže ribo po notranji strani, se pravi ne po koži. Položimo jo na jena ali glineno posodo. Dno nežno pokapljamo z oljem. Ob strani damo narezano zelenjavo: bučke, korenček, krompir (lahko tudi na pol kuhanega) ... Vse pokapljamo z olivnim oljem dodamo še kakšno začinimo (peteršilj, rožmarin ...) in pečemo pri 180 stopinjah Celzija. Čez nekaj minut po potrebi pokrijemo z alu-folijo ali pa s pokrovom pekača/posode. Pečemo od 20 do 30 minut. Na mizo lahko postrežemo kar v pekaču.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ...|22. 5. 2025
Kruh močnih, 31. del, Tessa Afshar

V novem nadaljevanju romana Kruh močnih Lidijo pretrese Markova zgodba.

Kruh močnih, 31. del, Tessa Afshar

V novem nadaljevanju romana Kruh močnih Lidijo pretrese Markova zgodba.

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|22. 5. 2025
Tatjana Gros, Marko Novosel, Heintje, Fats Domino

Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled, Orietta Berti -  Quando la prima stella, Fats Domino - Blueberry Hill, Majda in Marjana - O pomladi, Marko Novosel - Ja ti pivam serenadu, Toto - Africa, Brel - La Valse A Mille Temps, Heintje - Ich Bau Dir Ein Schloß, Franjo Bobinac - Gradim Za Te Grad, Billy Joel - Honesty ...  

Tatjana Gros, Marko Novosel, Heintje, Fats Domino

Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled, Orietta Berti -  Quando la prima stella, Fats Domino - Blueberry Hill, Majda in Marjana - O pomladi, Marko Novosel - Ja ti pivam serenadu, Toto - Africa, Brel - La Valse A Mille Temps, Heintje - Ich Bau Dir Ein Schloß, Franjo Bobinac - Gradim Za Te Grad, Billy Joel - Honesty ...  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|22. 5. 2025
Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Nataša Ličen

družbapogovor poslovnost