Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2024
Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

naravabotanikaalpska možinabotanični vrtrastline v Svetem pismumuzej krščanstva

Doživetja narave

Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

VEČ ...|17. 5. 2024
Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Blaž Lesnik

naravabotanikaalpska možinabotanični vrtrastline v Svetem pismumuzej krščanstva

Doživetja narave

VEČ ...|14. 8. 2020
V zgodbah po idrijskih gričih

Tokrat smo v oddaji odstirali skrivnosti idrijskega hribovja. Kar je Unescova dediščina prepoznala kot zaklad človeštva v Idriji, je v svojih zgodbah popisala Idrijčanka Anka Rudolf. Akademski slikar Rafael Terpin pa je poznavalec najbolj skritih kotičkov nad Vipavskim, Tolminskim in Škofjeloškim. Oba sta spregovorila o svojih dragih domačih krajih, botaniki in miru, ki ga je v teh kotičkih veliko.

V zgodbah po idrijskih gričih

Tokrat smo v oddaji odstirali skrivnosti idrijskega hribovja. Kar je Unescova dediščina prepoznala kot zaklad človeštva v Idriji, je v svojih zgodbah popisala Idrijčanka Anka Rudolf. Akademski slikar Rafael Terpin pa je poznavalec najbolj skritih kotičkov nad Vipavskim, Tolminskim in Škofjeloškim. Oba sta spregovorila o svojih dragih domačih krajih, botaniki in miru, ki ga je v teh kotičkih veliko.

naravaidrijsko hribovjebotanikazgodbe

Doživetja narave

V zgodbah po idrijskih gričih
Tokrat smo v oddaji odstirali skrivnosti idrijskega hribovja. Kar je Unescova dediščina prepoznala kot zaklad človeštva v Idriji, je v svojih zgodbah popisala Idrijčanka Anka Rudolf. Akademski slikar Rafael Terpin pa je poznavalec najbolj skritih kotičkov nad Vipavskim, Tolminskim in Škofjeloškim. Oba sta spregovorila o svojih dragih domačih krajih, botaniki in miru, ki ga je v teh kotičkih veliko.
VEČ ...|14. 8. 2020
V zgodbah po idrijskih gričih
Tokrat smo v oddaji odstirali skrivnosti idrijskega hribovja. Kar je Unescova dediščina prepoznala kot zaklad človeštva v Idriji, je v svojih zgodbah popisala Idrijčanka Anka Rudolf. Akademski slikar Rafael Terpin pa je poznavalec najbolj skritih kotičkov nad Vipavskim, Tolminskim in Škofjeloškim. Oba sta spregovorila o svojih dragih domačih krajih, botaniki in miru, ki ga je v teh kotičkih veliko.

Blaž Lesnik

naravaidrijsko hribovjebotanikazgodbe

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|4. 10. 2025
p. Marjan Čuden

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

p. Marjan Čuden

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

Marjan Bunič

spominživljenje

Sol in luč

VEČ ...|7. 10. 2025
Trije prispevki z Aleteie.si ob prazniku Rožnovenske Matere Božje.

Psihologinja, ki je v rožnem vencu našla način, kako se soočiti s tesnobo, raziskava, ki potrjuje, da je Rožni venec lahko tudi oblika terapije in Kanadčana, ki sta prodala uspešno podjetje in luksuz zamenjala za Medžugorje! 
Tokrat smo prebrali tri prispevke s spletne strani Aleteia.si, ki govorijo o moči te preproste molitve.

Trije prispevki z Aleteie.si ob prazniku Rožnovenske Matere Božje.

Psihologinja, ki je v rožnem vencu našla način, kako se soočiti s tesnobo, raziskava, ki potrjuje, da je Rožni venec lahko tudi oblika terapije in Kanadčana, ki sta prodala uspešno podjetje in luksuz zamenjala za Medžugorje! 
Tokrat smo prebrali tri prispevke s spletne strani Aleteia.si, ki govorijo o moči te preproste molitve.

Tadej Sadar

Doživetja narave

VEČ ...|3. 10. 2025
Astronomski tabori, preživetje v naravi in observatorij v Šalovcih

Tokrat smo opazovanje nočnega neba povezali s preživetjem v naravi. Obojega se namreč z delavnicami in tabori za učence loteva učitelj Bela Szomi iz Osnovne šole Domžale. Povedal je tudi, kako se je lotil postavitve observatorija v Šalovcih na Goričkem, ki ga bodo z učenci upravljali na daljavo.

Astronomski tabori, preživetje v naravi in observatorij v Šalovcih

Tokrat smo opazovanje nočnega neba povezali s preživetjem v naravi. Obojega se namreč z delavnicami in tabori za učence loteva učitelj Bela Szomi iz Osnovne šole Domžale. Povedal je tudi, kako se je lotil postavitve observatorija v Šalovcih na Goričkem, ki ga bodo z učenci upravljali na daljavo.

Blaž Lesnik

nočno neboastronomijavesoljevzgojaopazovanjenarava

Za življenje

VEČ ...|4. 10. 2025
Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Blaž Lesnik

Frančišekduhovnostvzgojaživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 10. 2025
Cerkev in država, sodelavki za skupno dobro?

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih. 

Cerkev in država, sodelavki za skupno dobro?

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 10. 2025
Vokalna skupina In spiritu je na gostovanju pri rojakih v Argentini

Vokalna skupina Oktet In spiritu iz Vojnika začenja danes veliko koncertno turnejo pri Slovencih v Argentini. Naslov turneje je ODMEV DOMOVINE POD JUŽNIM KRIŽEM. O tem smo se pogovarjali s pevcem zasedbe Anžejem Gračnerjem.

Vokalna skupina In spiritu je na gostovanju pri rojakih v Argentini

Vokalna skupina Oktet In spiritu iz Vojnika začenja danes veliko koncertno turnejo pri Slovencih v Argentini. Naslov turneje je ODMEV DOMOVINE POD JUŽNIM KRIŽEM. O tem smo se pogovarjali s pevcem zasedbe Anžejem Gračnerjem.

Jože Bartolj

kulturaglasbaAnžej gračnerOdmev domovine pod južnim križemIn spiritu

Spominjamo se

VEČ ...|10. 10. 2025
Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|10. 10. 2025
Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 10. 2025
NE vsaki vrsti psihičnega nasilje in mobinga na delovnem mestu

Na  Dan duševnega zdravja smo gostili psihologinjo iz Inštituta za razvoj in inovacije Ljubljana Julijo Peklar. Spregovorila je o pomenu duševnega zdravja med zaposlenimi, kako naj vodje in sodelavci prepoznajo znake duševnih stisk in kaj je dolžnost podjetja v primerih mobinga nad zaposlenimi. 

NE vsaki vrsti psihičnega nasilje in mobinga na delovnem mestu

Na  Dan duševnega zdravja smo gostili psihologinjo iz Inštituta za razvoj in inovacije Ljubljana Julijo Peklar. Spregovorila je o pomenu duševnega zdravja med zaposlenimi, kako naj vodje in sodelavci prepoznajo znake duševnih stisk in kaj je dolžnost podjetja v primerih mobinga nad zaposlenimi. 

s. Meta Potočnik

Dan duševnega zdravjapsihično nasiljemobing