V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic?
V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic?
Na naših cestah je vse več električnih vozil, prav tako se po državi širi mreža javnih polnilnic zanje. Kaj pa je dobro vedeti, če razmišljate o postavitvi lastne polnilnice? O tem je tekla beseda v Svetovalnici, vprašali pa smo se tudi, ali in kako lahko pametne polnilnice prispevajo k stabilnosti električnega omrežja. Naš gost je bil svetovalec na področju energetike Teo Bunta.
Na naših cestah je vse več električnih vozil, prav tako se po državi širi mreža javnih polnilnic zanje. Kaj pa je dobro vedeti, če razmišljate o postavitvi lastne polnilnice? O tem je tekla beseda v Svetovalnici, vprašali pa smo se tudi, ali in kako lahko pametne polnilnice prispevajo k stabilnosti električnega omrežja. Naš gost je bil svetovalec na področju energetike Teo Bunta.
Gospa Nada Košir Jaklič je nedavno podarila avto za delovanje mobilnega paliativnega tima hematološkega oddelka v Ljubljani, ki ga vodi prof. dr. Samo Zver. Če konec avgusta ga bodo začeli uporabljati. Pojasnilna nam je, kaj jo vodilo k temu dejanju, za kar bi sicer morala poskrbeti država. Prepričana je, da mora biti vsem na voljo paliativna oskrba, šele potem se lahko pogovarjamo o evtanaziji.
Gospa Nada Košir Jaklič je nedavno podarila avto za delovanje mobilnega paliativnega tima hematološkega oddelka v Ljubljani, ki ga vodi prof. dr. Samo Zver. Če konec avgusta ga bodo začeli uporabljati. Pojasnilna nam je, kaj jo vodilo k temu dejanju, za kar bi sicer morala poskrbeti država. Prepričana je, da mora biti vsem na voljo paliativna oskrba, šele potem se lahko pogovarjamo o evtanaziji.
Pri založbi Kud Logos so izdali knjigo akademika Jožefa Muhoviča z naslovom JAZ IN MOJ SVET - Skice za avtoportret. O knjigi je v pogovoru z Jožetom Bartoljem spregovoril avtor sam!
Pri založbi Kud Logos so izdali knjigo akademika Jožefa Muhoviča z naslovom JAZ IN MOJ SVET - Skice za avtoportret. O knjigi je v pogovoru z Jožetom Bartoljem spregovoril avtor sam!
V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra.
V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra.
Slišali ste lahko, da je izšla avtobiografija znane slovenske pevke Elde Viler z naslovom Elda - notranji naboj. V oddaji tudi o vpisu abonmaja komorne in solistične glasbe na Gradu Kromberk pod imenom Grajske harmonije.
Slišali ste lahko, da je izšla avtobiografija znane slovenske pevke Elde Viler z naslovom Elda - notranji naboj. V oddaji tudi o vpisu abonmaja komorne in solistične glasbe na Gradu Kromberk pod imenom Grajske harmonije.
V devetem delu Radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografija Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI, lahko poslušate o Josefovem Mašniškem posvečenju, dušnem pastirstvu in doktoratu, ki ga je naredil leta 1953. Knjigo priporočamo v branje, izšla je pri založbi Novi svet leta 2005.
V devetem delu Radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografija Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI, lahko poslušate o Josefovem Mašniškem posvečenju, dušnem pastirstvu in doktoratu, ki ga je naredil leta 1953. Knjigo priporočamo v branje, izšla je pri založbi Novi svet leta 2005.
V Radijskem romanu prebiramo delo Iz mojega življenja, avtobiografija Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI, ki je izšlo pri založbi Novi svet leta 2005. Osmi del govori o njegovem doživljanju let, ki jih je preživel na Teološki fakulteti v Münchnu.
V Radijskem romanu prebiramo delo Iz mojega življenja, avtobiografija Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI, ki je izšlo pri založbi Novi svet leta 2005. Osmi del govori o njegovem doživljanju let, ki jih je preživel na Teološki fakulteti v Münchnu.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Kako prepoznati neprijetne izkušnje in travme iz otroštva ter se osvoboditi podedovanih prepričanj? Če teh škodljivih vedenj ne izkoreninimo, se lahko ujamemo vanje in živimo nesrečno, neizpolnjeno ter nezdravo.
Klinična psihologinja Nicole LePera je za svoje kliente začela razvijati celostno filozofijo duševnega, telesnega in duhovnega zdravja, ki ponuja interdisciplinarne tehnike s katerimi si lahko pomagamo sami. Spoznanja je opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica, pri nas je izšla pri založbi Primus. Nekaj odlomkov iz knjige dr. Nicole LePera smo izbrali za tokratno oddajo.
V oddaji Za življenje smo gostili dr. Sebastjana Kristoviča, ki je opozoril na prednosti neuporabe tehnologije zlasti v otroških letih.
Govorili smo o tem, kako se praznično obleči, če so pred nami bodisi koncerti, gala večerje, različna družinska praznovanja. Kaj je primerno glede na čas, kaj glede na starost, kaj glede na postavo? Kako je s frizuro in ličili, kako naj se uredi moški? Z nami je bila svetovalka Tina Martinec Selan, ki je sodelovala tudi pri našem gala koncertu.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
O medijih s ključnimi ljudmi medijskega sveta- z nami so bili dolgoletni novinar dr. Valentin Areh s Fakultete za uporabne družbene študije, odgovorni urednik na Slovenski tiskovni agenciji Aljoša Rehar, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek in direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak.
Gostili smo predsednico Komornega zbora Ave Evo Tomac. Predstavila nam je aktualni utrip te vokalne zasedbe in nas povabila na slavnostni koncert ob 40. obletnici začetka njenega delovanja.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka je prosila recept za piškote s čim manj sladkorja, torej za diabetike. Sestra Nikolina je povedala, da v vsakem receptu lahko zmanjšamo količino sladkorja. Če pa se odločimo za peko povsem brez sladkorja, piškot ne bodo taki, kot smo jih navajeni. Povedala je recept za piškote z zelo malo sladkorja. To so vanilijevi rogljički. Lahko jih pripravimo tudi brez jajc. Potrebujemo 25 dag masla, 10 dag sladkorja v prahu, ½ kg moke, 1 pecilni prašek, 1 vanilin sladkor, limonina lupina, 4 žlice mleka, 2 žlici kisle smetane, malo belega vina (če bomo delali brez smetane in vina, naj bo 6 žlici mleka). Maslo in sladkor dobro zmiksamo, dobiti moramo res kremasto maso. Dodamo mleko (in kislo smetano) in moko s pecilnim praškom ter arome in pustimo eno uro počivat (lahko tudi čez noč). Drugi recept: 25 dag moke, 14 dag masla, 6 dag sladkorja, 6 dag orehov, limonino lupino, cimet, ½ pecilnega praška, 2 žlici mleka in 1 jajce. Moko, pecilni prašek, limonino lupino, cimet in maslo zdrobtinimo z rokami, dodamo sladkor in mlete orehe (ali lešnike, mandlje) ter ostale sestavine in do konca zgnetemo testo. Tudi v tem primeru naj počiva. Tretji recept je ta t.i. mašinske kekse. Potrebujemo: 75 dag moke, ¾ pecilnega praška, 25 g masla, malo sladkorja, 3 jajca, kakšno žlico mleka, 2 žlici ruma. Naredimo dokaj krepko testo, ki ga nato oblikujemo s pomočjo ustreznega nastavka na mesoreznici.