V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.

Predstavljene skladbe: Proper - Pesem o njej; Proper - Naprej; Proper - Ko rosi; Modrijani – Sreča je v naju; Diplo feat. Cam – So long; Shawn Mendes – If I can‘t have you;

Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

Potrebne so takojšnje reforme je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Opozarja, da je Slovenija še vedno preveč zadolžena zato je potrebna posebna pozornost pri javnofinančnem načrtovanju. Tudi rahlo ohlajanje vzpostavi razmere negotovosti poudarja Kračun in dodaja, da lahko to privede do nepričakovanih reakcij. »Pomembno je, da je pri proračunskem načrtovanju prisotna previdnost. Da vlada, ko načrtuje upošteva tudi to, da se lahko godi marsikaj nepričakovanega. Zato je dobro, da so poleg vseh postavk porabe, ki jih že imamo, prisotne zadostne rezerve.«Kračun je vprašanje, koliko lahko vplivajo obljube sindikatom na državno blagajno opozoril na razpadanje sistema plač v javnem sektorju. »Izpolnjevanje takšnih zadev pomeni večje proračunske izdatke. To pa po drugi strani pomeni ali višje davke ali večje zadolževanje. Kajti izdatkov, ki nimajo kritja ni.«Namen fiskalnega sveta je pri vladi, državnem zboru in sploh v javnosti vzbuditi zavest o nujnosti vzdržnosti javnih financ. V minulih dneh je bila sicer s strani poslancev SDS in NSi vložena ustavna presoja proračuna, ker ta ne skledi fiskalnemu pravilu, Kračun se do pobude ni opredelil je pa dejal: »Fiskalni svet ni politični organ in ne odloča. Vendar na osnovi ocen fiskalnega sveta pa poteka politično odločanje.«

Z nami sta bila Maja Ambrož, vodja tržnega komuniciranja pri AMZS, in Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje. Povedala sta nekaj več o programu varne vožnje, ki ga v sklopu akcije Odgovorno na pot - varno na vrh organiziramo v sodelovanju z AMZS.

Tanja Dominko je v kratki reportaži zbrala nekaj utrinkov s prvih letošnjih mini počitnic, ki so se pretekli konec tedna odvijale v Termah 3000. Drug del oddaje pa je bil tokrat v misijonskih barvah, ki sta jih s svojimi še svežimi vtisi k nam prinesel Jure Sešek - pred nekaj dnevi sta se vrnila z obiska misijona patra Danila Lisijaka v Ugandi.

Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

Po evropskem tednu programiranja je tokratna Svetovalnica skušala odgovoriti na vprašanje, komu in zakaj približati programersko in digitalno pismenost. Programiranja se danes lahko lotijo tudi dekleta (stereotipi o klasičnih moških programerjih so preživeti), prav tako pa računalniška pismenost pride prav starejšim. Naša gostja je bila slovenska ambasadorka tedna programiranja Katja Koren Ošljak.

Slišali ste posnetek prireditve ob dnevu državnosti, ki smo jo pripravili na letošnjih radijskih počitnicah.

Slišali ste drugi del počitniškega večera z nadškofom Uranom. Ob sklepu pa še nekaj izjav počitnikarjev. Najprej pa povabilo na romanje v Brestanico, ki ga pripravljamo 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva.

V tokratnem PRO-jevskem srečanju smo slišali prvi del posnetka počitniškega večera z nadškofom Uranom, ki smo ga pripravili v tretjem večeru letošnjih radijskih počitnic.

Slovenski vozniki in voznice smo se v zadnjih desetih letih izboljšali. Precej bolj smo osveščeni, kulturni in tudi strpni. Kot vsepovsod pa se žal še najdejo tudi manj pozorni in previdni. O vožnji v poletnih zastojih, na sploh o kulturi za volanom smo govorili z inštruktorjem varne vožnje, Branetom Leganom, katerega poslanstvo je: narediti vse za večji red in varnost na slovenskih cestah.

Nadaljevali smo z reportažo letošnjih radijskih počitnic, ki smo jih med 21. in 28. junijem preživljali v Trogirju na Hrvaškem. Ustavili smo se pri tretjem dnevu, torej soboti, 23. junija. Prisluhnili smo posnetkom svetega bogoslužja in izjavam nekaterih počitnikarjev.

Amaterska gledališka skupina z Medvedjega Brda, pod režisersko taktirko Bogdana Žerjala, bo letos uprizorila še eno slovensko klasiko Tistega lepega dne, ki je povzeta po istoimesknki noveli Cirila Kosmača. Zgodba je postavljena v čas Rapalske meje, torej v obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, ko so Italijani zasedali slovensko ozemlje. Rdeča nit se vleče skozi nenavadno ljubezensko zgodbo, ki pa se navsezadnje srečno konča.Premierna predstava bo 11. avgusta na Medvedjem Brdu ob 20.30., ponovitve pa 12., 14., 17., 18., 19., 24., 25., 26. in 31. avgusta.

Oddaja Prijatelji Radia Ognjišče je tokrat odprla telefon in dala poslušalcem možnost glasbenih želja. Še posebej smo bili veseli vseh tistih, ki so bili na srečanju PRO v Ljutomeru in so svoje doživetje s Prlekijo podelili z vsemi poslušalci.

Helena, Nastja, Jasmina in Gašper so nekdanji dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor in vsi tudi zelo aktivni prostovoljci. Kaj jih žene in kakšne izkušnje imajo s prostovoljstvom? Župnik p. Marjan Kokalj ter študenta Aljaž in Timotej pa predstavljajo Univerzitetno župnijo Maribor.

V poletnem času se nekatere ceste precej napolnijo s pločevino, zato smo v studio v tokratno Svetovalnico povabili mag. Ulricha Zorina, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti na DARSU, govorili pa smo o tem, kako ravnati v času gneče, kako se ji izogniti, kaj v primeru prometne nesreče in izvedeli tudi nekaj o načrtih glede del na avtocestah v ooletnem času.

V tokratni oddaji smo prisluhnili prvemu delu reportaže letošnjih radijskih počitnic. Letos so med od 21. do 28. junija potekale v Trogirju na Hrvaškem.

Slišali ste predstavitev izleta v Avstrijo, ki ga Radio Ognjišče pripravlja od 14. do 16. septembra. Slišali ste tudi povabilo na kratek oddih v Radence in na srečanje PRO-jevcev v Ljutomer 5. avgusta.

Pozornost smo namenili našemu direktorju msgr. Boletu, letošnjemu biseromašniku. V minuli oddaji ste nam nekateri poslušalci povedali svoje spomine na šestdesetletij dolgo duhovniško pot Franca Boleta, tokrat pa ste slišali njega samega. Ko je namreč Jure Sešek snemal pogovor z direktorjem za oddajo Naš gost, je bilo posnetega veliko več kot pa je dolga oddaja. Zato bomo ta višek slišali nocoj. Slišali smo tudi nagovor, ki ga je imel med slovesnostjo biserne maše koprski škof Jurij Bizjak.

Vsak, kdor je že letel z letalom, se je verjetno prej vprašal, kakšno vreme bo potnike spremljalo v zraku in katere vremenske razmere utegnejo vplivati na let. V tematski oddaji o vremenu ste slišali, kaj počnejo prognostiki na letališčih, kaj so depeše in kakšen je scenarij v primeru izrednih vremenskih dogodkov. Naš gost je bil prognostik Andrej Hrabar iz agencije za okolje.

Sprehodili smo se po koledarju radijskih dogodkov, h katerim ste vabljeni tudi poslušalci in še posebej PRO-jevci.

Pred svetovnim dnevom begunca 2018, ki bo v sredo, 20. junija, smo gostili direktorja Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. Robina Schweigerja. Povedal nam je več o pripravi oddaje Gradimo odprto družbo, programih pomoči za begunce, ki jih pripravlja JRS in o trenutni begunski situaciji v Sloveniji in Evropi.

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob pogledu na prva letošnja neurja s točo. Naša gostja je bila Metka Barbarič, ki je spregovorila o zakonitostih pridelave prosa. Slišali pa ste lahko tudi pogovor z Janezom Bejo, o pogledu na minuli posvet v Državnem svetu ne temo upravljanja z zvermi.

Letošnji cikel oddaj smo začeli s predstavitvijo Zlate mreže, kdo je zlati asistent in kaj so to zlati kotički, pa tudi o tem, kako postaneš prostofer.