Doživetja narave

VEČ ...|21. 1. 2022
Množičnost v okolici Triglava tudi pozimi

Po minulem tragičnem koncu tedna smo se ozrli v prihajajočega: ustrezna oprema, izkušenost in vremenske razmere so temelj vsake varne zimske ture. Dejstvo pa je, da množični obisk vse bolj sega v zimski čas. O tem je spregovoril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Govorili pa smo tudi o izbiri novega direktora Javnega zavoda Triglavski narodni park (gostje: geograf in gorniški publicist mag. Borut Peršolja ter nekdanja direktorja TNP dr. Peter Skoberne in mag. Martin Šolar) in uspehih pri naselitvi risov na tem območju koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Množičnost v okolici Triglava tudi pozimi

Po minulem tragičnem koncu tedna smo se ozrli v prihajajočega: ustrezna oprema, izkušenost in vremenske razmere so temelj vsake varne zimske ture. Dejstvo pa je, da množični obisk vse bolj sega v zimski čas. O tem je spregovoril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Govorili pa smo tudi o izbiri novega direktora Javnega zavoda Triglavski narodni park (gostje: geograf in gorniški publicist mag. Borut Peršolja ter nekdanja direktorja TNP dr. Peter Skoberne in mag. Martin Šolar) in uspehih pri naselitvi risov na tem območju koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.

gorevarnostTriglavKomnasmrt v gorahgorska reševalna zvezanaravanaravovarstvoTNP

Doživetja narave

Množičnost v okolici Triglava tudi pozimi

Po minulem tragičnem koncu tedna smo se ozrli v prihajajočega: ustrezna oprema, izkušenost in vremenske razmere so temelj vsake varne zimske ture. Dejstvo pa je, da množični obisk vse bolj sega v zimski čas. O tem je spregovoril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Govorili pa smo tudi o izbiri novega direktora Javnega zavoda Triglavski narodni park (gostje: geograf in gorniški publicist mag. Borut Peršolja ter nekdanja direktorja TNP dr. Peter Skoberne in mag. Martin Šolar) in uspehih pri naselitvi risov na tem območju koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.

VEČ ...|21. 1. 2022
Množičnost v okolici Triglava tudi pozimi

Po minulem tragičnem koncu tedna smo se ozrli v prihajajočega: ustrezna oprema, izkušenost in vremenske razmere so temelj vsake varne zimske ture. Dejstvo pa je, da množični obisk vse bolj sega v zimski čas. O tem je spregovoril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Govorili pa smo tudi o izbiri novega direktora Javnega zavoda Triglavski narodni park (gostje: geograf in gorniški publicist mag. Borut Peršolja ter nekdanja direktorja TNP dr. Peter Skoberne in mag. Martin Šolar) in uspehih pri naselitvi risov na tem območju koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Blaž Lesnik

gorevarnostTriglavKomnasmrt v gorahgorska reševalna zvezanaravanaravovarstvoTNP

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Naš pogled

VEČ ...|4. 11. 2025
Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Marko Čižman

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 11. 2025
Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 11. 2025
Razstava arhivskih fotografij na Vrhniki

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Razstava arhivskih fotografij na Vrhniki

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 11. 2025
V Cerkljah na Gorenjskem koncert Mostovi dolin

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje v soboto, 8. novembra ob 19h, v Kulturnem Hramu Ignacija Borštnika, prireja koncert »Mostovi dolin«, ki ga bodo sooblikovali skupaj z Barskim oktetom iz Benečije. Na koncert nas je povabila dirigentka Neža Križnar Ristič. 

V Cerkljah na Gorenjskem koncert Mostovi dolin

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje v soboto, 8. novembra ob 19h, v Kulturnem Hramu Ignacija Borštnika, prireja koncert »Mostovi dolin«, ki ga bodo sooblikovali skupaj z Barskim oktetom iz Benečije. Na koncert nas je povabila dirigentka Neža Križnar Ristič. 

Jože Bartolj

kulturaglasbaNeža Križnar RističKoMZ Davorina JenkaBarski oktet

Spominjamo se

VEČ ...|5. 11. 2025
Spominjamo se dne 5. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|5. 11. 2025
Moka za rezance

Kakšno moko priporočate za domače rezance, je poslušalka vprašala sestro Nikolino in ta je odgovorila: ostro moko,  suho, tip 400, še najboljša je neposredno iz mlina. Ostra suha moka se uporablja za vse testenine: za rezance za juho, široke rezance, za krpice, za ribano kašo itn. Priporočila je še, da testo dobro pregnetemo: ko ga prerežemo, mora biti tako enotno, brez vsake nianse, brez vsakega plamenčka. Pokrito mora počivati, da ostane vlažno, potem se lahko valja na roke. Če bomo valjali na strojček, mora biti še posebej trdo.  

Moka za rezance

Kakšno moko priporočate za domače rezance, je poslušalka vprašala sestro Nikolino in ta je odgovorila: ostro moko,  suho, tip 400, še najboljša je neposredno iz mlina. Ostra suha moka se uporablja za vse testenine: za rezance za juho, široke rezance, za krpice, za ribano kašo itn. Priporočila je še, da testo dobro pregnetemo: ko ga prerežemo, mora biti tako enotno, brez vsake nianse, brez vsakega plamenčka. Pokrito mora počivati, da ostane vlažno, potem se lahko valja na roke. Če bomo valjali na strojček, mora biti še posebej trdo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|5. 11. 2025
Premisli, preden stopiš v trgovino po hrano

Z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja smo govorili o nepotrebnih številkah zavržene, a še užitne hrane. Pri tem je pomembno preverjati zaloge v hladilniku, načrtovati obroke in premišljeno nakupovati.  Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu. 

Premisli, preden stopiš v trgovino po hrano

Z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja smo govorili o nepotrebnih številkah zavržene, a še užitne hrane. Pri tem je pomembno preverjati zaloge v hladilniku, načrtovati obroke in premišljeno nakupovati.  Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu. 

s. Meta Potočnik

odpadkihrananakupovanje