Bibliobus prihaja tudi v zamejstvo

Goriška knjižnica Franceta Bevka ima nov bibliobus. Nadomestil bo starega z letom izdelave 2005. Ob prevzemu je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je poudaril pomen čezmejnega delovanja potujoče knjižnice in se zahvalil za skrb za ohranjanje slovenske besede in za dostop do slovenske literature v zamejstvu. V novem sodobno opremljenem vozilu je prostora za okoli šest tisoč enot gradiva na osemdesetih metrih knjižnih polic. Potujoča knjižnica sicer mesečno obišče 85 lokacij v oddaljenih krajih, od tega tri v zamejstvu, in sicer v Doberdobu, Špetru in Bračanu. Ima 1800 stalnih članov. Novo vozilo je stalo 450.000 evrov in je opremljeno z najsodobnejšo IKT tehnologijo. Delovanje vseh električnih naprav zagotavljajo sončne celice, nameščene na strehi vozila. Nakup in opremo vozila sta polovično financirala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstvo za kulturo, polovično pa občine soustanoviteljice Goriške knjižnice.

Peter Hribar - Gibanje za osebno odpuščanje Rado in Ksenija

V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. september 2024 ob 05-ih

Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.