Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.
Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.
V tokratni oddaji smo gostili Dušico Kunaver, zbirateljico ljudskega izročila, ki nam je predstavila pomen ljudskih pesmi in ljudskih pripovedi in z nami tudi delila dve ljudski pravljici. Povedala nam je, da prav v zavedanju bogastva, ki nam ga prinaša slovensko ljudsko izročilo, lahko krepimo domoljubje. V drugem delu oddaje pa nam je urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila junijsko številko in nam zaupala tudi svoje poletne načrte.
V tokratni oddaji smo gostili Dušico Kunaver, zbirateljico ljudskega izročila, ki nam je predstavila pomen ljudskih pesmi in ljudskih pripovedi in z nami tudi delila dve ljudski pravljici. Povedala nam je, da prav v zavedanju bogastva, ki nam ga prinaša slovensko ljudsko izročilo, lahko krepimo domoljubje. V drugem delu oddaje pa nam je urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila junijsko številko in nam zaupala tudi svoje poletne načrte.
V sobotnem popoldnevu smo se z našo gostjo predajali literaturi in branju. Predvsem literaturi za otroke. Naša gostja je bila namreč Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Po osnovni izobrazbi sicer socialna delavka in tudi družinsko izkustvena geštalt terapevtka, ki je bila devet let zaposlena na Centru za socialno delo kot svetovalka na področju dela z družinami, je zadnja desetletja posvečena branju. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše. V okviru uredništva je predavala staršem, učiteljicam in vzgojiteljicam o pomenu branja in pripovedovanja. Bila je sourednica zbornika Beremo skupaj in soavtorica priročnika Branje za znanje, branje za zabavo. Od leta 2013 pa je urednica otroškega leposlovja; pod katero seveda spada tudi legendarna zbirka Čebelica.
V sobotnem popoldnevu smo se z našo gostjo predajali literaturi in branju. Predvsem literaturi za otroke. Naša gostja je bila namreč Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Po osnovni izobrazbi sicer socialna delavka in tudi družinsko izkustvena geštalt terapevtka, ki je bila devet let zaposlena na Centru za socialno delo kot svetovalka na področju dela z družinami, je zadnja desetletja posvečena branju. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše. V okviru uredništva je predavala staršem, učiteljicam in vzgojiteljicam o pomenu branja in pripovedovanja. Bila je sourednica zbornika Beremo skupaj in soavtorica priročnika Branje za znanje, branje za zabavo. Od leta 2013 pa je urednica otroškega leposlovja; pod katero seveda spada tudi legendarna zbirka Čebelica.
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.
Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.
Nekega dne je pesnika obiskal občudovalec njegovih ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro.
Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. januar 2025 ob 05-ih
V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Manca Kok iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta oz. vseh vrst ekranov, kar vodi v digitalno odvisnost., je pojasnila, katere storitve ponujajo družinam in posameznikom, ki imajo težave zaradi uporabe interneta. Ker do teh težav v družinah prihaja vedno bolj, je dobro vedeti, da so njihove storitve brezplačne.
Mnogi že razmišljajo o letošnji izbiri sort semenskega krompirja. Mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat, ki zelo dobro pozna področje pridelovanje krompirja in ima po drugi strani tudi uvid v dogajanje na strani ponudbe semenskega krompirja, je opozoril na nekatere zakonitosti pridelave, nakaljevanja in izbire semena ter odgovarjal na vprašanja poslušalcev.