Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.
Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.
V tokratni oddaji smo gostili Dušico Kunaver, zbirateljico ljudskega izročila, ki nam je predstavila pomen ljudskih pesmi in ljudskih pripovedi in z nami tudi delila dve ljudski pravljici. Povedala nam je, da prav v zavedanju bogastva, ki nam ga prinaša slovensko ljudsko izročilo, lahko krepimo domoljubje. V drugem delu oddaje pa nam je urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila junijsko številko in nam zaupala tudi svoje poletne načrte.
V tokratni oddaji smo gostili Dušico Kunaver, zbirateljico ljudskega izročila, ki nam je predstavila pomen ljudskih pesmi in ljudskih pripovedi in z nami tudi delila dve ljudski pravljici. Povedala nam je, da prav v zavedanju bogastva, ki nam ga prinaša slovensko ljudsko izročilo, lahko krepimo domoljubje. V drugem delu oddaje pa nam je urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila junijsko številko in nam zaupala tudi svoje poletne načrte.
V sobotnem popoldnevu smo se z našo gostjo predajali literaturi in branju. Predvsem literaturi za otroke. Naša gostja je bila namreč Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Po osnovni izobrazbi sicer socialna delavka in tudi družinsko izkustvena geštalt terapevtka, ki je bila devet let zaposlena na Centru za socialno delo kot svetovalka na področju dela z družinami, je zadnja desetletja posvečena branju. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše. V okviru uredništva je predavala staršem, učiteljicam in vzgojiteljicam o pomenu branja in pripovedovanja. Bila je sourednica zbornika Beremo skupaj in soavtorica priročnika Branje za znanje, branje za zabavo. Od leta 2013 pa je urednica otroškega leposlovja; pod katero seveda spada tudi legendarna zbirka Čebelica.
V sobotnem popoldnevu smo se z našo gostjo predajali literaturi in branju. Predvsem literaturi za otroke. Naša gostja je bila namreč Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Po osnovni izobrazbi sicer socialna delavka in tudi družinsko izkustvena geštalt terapevtka, ki je bila devet let zaposlena na Centru za socialno delo kot svetovalka na področju dela z družinami, je zadnja desetletja posvečena branju. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše. V okviru uredništva je predavala staršem, učiteljicam in vzgojiteljicam o pomenu branja in pripovedovanja. Bila je sourednica zbornika Beremo skupaj in soavtorica priročnika Branje za znanje, branje za zabavo. Od leta 2013 pa je urednica otroškega leposlovja; pod katero seveda spada tudi legendarna zbirka Čebelica.
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.
Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.
Kako nadomestiti smetano v nadevu za ajdove štruklje, hranjenje ocvirkov, koruzni kruh, kako ublažiti vonj po česnu, kako kupljeni hrani narediti domač okus, šamrole, kruhov cmok, segedin ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Marko Juhant je specialni pedagog, s katerim sodelujemo že vrsto let. V novem letnem ciklu pozornost namenjamo partnerstvu, odnosu med očetom in mamo, pomenu sodelujočega starševstva. Znana je izjava Marka Juhanta izpred več let, ki je zelo odmevala, da če sta starša med seboj dobro, bo dobro tudi otrokom. Zato smo jo izbrali za rdečo nit radijskega sodelovanja v letu 2025. Marko Juhant prihaja v živo v studio in s tem odpira pot vprašanjem poslušalkam in poslušalcem ter takojšnjim odgovorom ob vzgojnih zagatah. Tik pred zdajci pa žal tokrat nismo mogli uresničiti srečanja v živo, zaradi prehlada in smo ponovili oddajo izpred leta dni.
Vreme – od nekdaj vsakdanja in postranska tema. Ko se v pogovoru nimamo na kaj navezati, nam priskočijo na pomoč trenutne vremenske razmere. Profesionalni napovedovalci vremena se z njim ukvarjajo iz dneva v dan in številne službe brez njihovih napovedi ne bi mogle opravljati svojega dela. Med vremenske modele in v gorski svet, med markacije in posredovanje napovedi za širšo javnost nas je popeljala meteorologinja z Agencije za okolje Veronika Hladnik Zakotnik.
V Nemčiji izbruh zelo nalezljive slinavke in parkljevke. Slovenski vladi se mudi s spreminjanjem tudi kmetijske zakonodaje. Zakaj tak upad govedorejskih kmetij v Sloveniji? Več v posnetku oddaje.
Davčne politike imajo ključen vpliv na konkurenčnost slovenskih podjetij. Visoke obdavčitve dohodka in prispevki za socialno varnost lahko zmanjšajo sredstva, namenjena za inovacije in razvoj. Slovenska podjetja pogosto izpostavljajo potrebo po boljšem davčnem okolju, ki bi vključevalo nižje davke na dobiček in spodbude za raziskave ter digitalizacijo. O tem so govorili v tokratnem »Pogovoru o« v katerega smo povabili predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Kluba Slovenskih podjetnikov. Z nami so bili generalni direktor OZS Danijel Lamperger, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in direktor BASS d.o.o., Celje in član SBC Aleksander Bastl.
V okviru kulturnega društva Grádin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Istrsko skupino Kantadore smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Tokrat boste nocoj slišali kratko ponovitev predstavitve letošnjih radijskih počitnic, ki bodo v začetku junija. Slišali pa boste še povabili na dogodka, ki smo ju pripravili v prvih mesecih novega leta.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici.