Radijski misijon 2025
V Pogovornem večeru, ki smo ga pripravili v Slomškovi dvorani v Mariboru, je na vprašanja obiskovalcev in poslušalcev odgovarjal mariborski nadškof Alojzij Cvikl.
Radijski misijon 2025
V Pogovornem večeru, ki smo ga pripravili v Slomškovi dvorani v Mariboru, je na vprašanja obiskovalcev in poslušalcev odgovarjal mariborski nadškof Alojzij Cvikl.
Radijski misijon 2025
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v drugem dnevu radijskega misijona razmišljal o besedah Veroizpovedi: Verujem v enega Gospoda Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina Božjega, ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki in je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga, rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom, in je po njem vse ustvarjeno; ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes. Nagovor si lahko tudi ogledate na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Radijski misijon 2025
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v drugem dnevu radijskega misijona razmišljal o besedah Veroizpovedi: Verujem v enega Gospoda Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina Božjega, ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki in je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga, rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom, in je po njem vse ustvarjeno; ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes. Nagovor si lahko tudi ogledate na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Informativni prispevki
Informativni prispevki
Informativni prispevki
Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!
Informativni prispevki
Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
Duhovni nagovor
Moja zgodba
Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.
Kmetijska oddaja
Najprej smo se ustavili ob vprašanjih znižanja varstvenega statusa volka v okviru Direktive EU o habitatih. O tem je v imenu SKS kritično spregovoril mag. Stane Bergant, visokogorski ekološki kmet iz Kokre. V drugem delu pa smo povabili v Leskovec nad Šentjanžem, kjer bo v soboto 24. maja blagoslov traktorjev in prikaz delovanja kmetijske tehnike za spravilo krme z gorskih območij.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. maj 2025 ob 05-ih
Svetovalnica
Minulo nedeljo je Geodetska uprava objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje trga na 1. januar 2025. Na podlagi katerih lastnosti nepremičnin je bila določena njihova vrednost, kdaj bodo lastniki dobili potrdila in kaj lahko storijo, če se s posplošeno vrednostjo ne strinjajo? Naš gost je bil direktor Urada za množično vrednotenje mag. Dušan Mitrović.
Duhovna misel
Bil je izredno vznemirljiv čas. Novica o Jezusovem praznem grobu je še vedno krožila med ljudmi in z vsak dan so se dogajali novi ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.
Slovencem po svetu in domovini
Benečija žaluje. Včeraj je v 85-tem letu starosti umrl msgr. dr. Marino Qualizza, duhovnik, profesor in do zadnjega odgovorni urednik polmesečnika Dom. Pred dobrima dvema tednoma je umrl tudi njegov vrstnik Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, publicist in zbiralec narodnega blaga. Oba sta bila v duhovnika posvečena pred 60-imi leti. V zadnjem mesecu sta tako Benečija in slovenski narod izgubila zadnja čedermaca, stebra slovenstva, vere in kulture. Qualizza je bil od leta 1970 do leta 2014 profesor dogmatike v videmskem semenišču in na inštitutu verskih znanosti, ki ga je leta 1986 ustanovil in bil kar 25 let dekan. Napisal je več deset knjig s teološko vsebino. Nekaj let je bil župnik stolne cerkve v Vidmu. Vedno je skrbel za pravice Slovencev videmske pokrajine in pomagal pri slovenskih organizacijah. Msgr. Marino Qualizza je 37 let, do lanskega poletja, ob nedeljah daroval svete maše v slovenskem jezku v Dreki tik ob meji s Slovenijo. Ob sobotah je od pomladi 2013 daroval sveto mašo po slovensko v Špetru. To je bila velika prelomnica - je povedal za oddajo Naš gost, leta 2014. Qualizza se je zavzemal za dvojezičen verouk v Benečiji, ki se je začel leta 2017. Pogreb msgr. Qualizze bo v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri v špeterski župnijski cerkvi. Pokopali ga bodo pri Svetem Lenartu v Podutani. V globoki žalosti ob smrti msgr. Marina Qualizze so se organizatorji jutrišnjega dogodka, namenjenega poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu v Žabnicah, odločili, da slovesnost prestavijo na kasnejši datum, ki ga bodo še sporočili. V spomin na msgr. Marina Qualizzo bo jutri ob 11.00 v cerkvi svetega Egidija v Žabnicah sveta maša.
Kulturni utrinki
V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.