Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

kulturatradicijamaterinski danzdravstvoumetnostljubezennasiljedružbakretnjetolažba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič

kulturatradicijamaterinski danzdravstvoumetnostljubezennasiljedružbakretnjetolažba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 3. 2024
O tradiciji nabožnih predmetov, verske opreme in o ponudbi le tega v Knjigarnah Ognjišče, v pogovoru s Tanjo in Jernejem 

V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

O tradiciji nabožnih predmetov, verske opreme in o ponudbi le tega v Knjigarnah Ognjišče, v pogovoru s Tanjo in Jernejem 

V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

kulturadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

O tradiciji nabožnih predmetov, verske opreme in o ponudbi le tega v Knjigarnah Ognjišče, v pogovoru s Tanjo in Jernejem 

V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

VEČ ...|5. 3. 2024
O tradiciji nabožnih predmetov, verske opreme in o ponudbi le tega v Knjigarnah Ognjišče, v pogovoru s Tanjo in Jernejem 

V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 2. 2024
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

dediščinatradicijaizročilofolklora

Zakladi naše dediščine

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

VEČ ...|13. 2. 2024
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

Nataša Ličen

dediščinatradicijaizročilofolklora

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 2. 2024
Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

kulturadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

VEČ ...|6. 2. 2024
Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

Nataša Ličen

kulturadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 1. 2024
Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

VEČ ...|30. 1. 2024
Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 12. 2023
Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

kulturanaravadediščinatradicijaizročiloglasbadružba

Zakladi naše dediščine

Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

VEČ ...|5. 12. 2023
Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročiloglasbadružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 8. 2023
Slovensko sirarstvo

Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času  svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.

Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.

Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.

V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.

Slovensko sirarstvo

Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času  svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.

Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.

Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.

V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.

kmetijstvonaravaslovenski kmečki siriZKSStradicijakulturna dediščinapovezanost z okoljem

Kmetijska oddaja

Slovensko sirarstvo

Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času  svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.

Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.

Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.

V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.

VEČ ...|27. 8. 2023
Slovensko sirarstvo

Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času  svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.

Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.

Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.

V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.

Slavi Košir

kmetijstvonaravaslovenski kmečki siriZKSStradicijakulturna dediščinapovezanost z okoljem

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 6. 2023
Aljaževa malica

Po Dnevu državnosti smo se s prof. dr. Janezom Bogatajem poklonili Jakobu Aljažu, ki je s postavitvijo stolpa vrh Triglava ohranil naše gore, kot je dejal sogovornik. Govorili o Aljaževi malici, ki je zanimiva ideja povezovanja tradicije s sodobnostjo, zasnovali so jo v Fundaciji Aljažev kraj

Aljaževa malica

Po Dnevu državnosti smo se s prof. dr. Janezom Bogatajem poklonili Jakobu Aljažu, ki je s postavitvijo stolpa vrh Triglava ohranil naše gore, kot je dejal sogovornik. Govorili o Aljaževi malici, ki je zanimiva ideja povezovanja tradicije s sodobnostjo, zasnovali so jo v Fundaciji Aljažev kraj

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Aljaževa malica

Po Dnevu državnosti smo se s prof. dr. Janezom Bogatajem poklonili Jakobu Aljažu, ki je s postavitvijo stolpa vrh Triglava ohranil naše gore, kot je dejal sogovornik. Govorili o Aljaževi malici, ki je zanimiva ideja povezovanja tradicije s sodobnostjo, zasnovali so jo v Fundaciji Aljažev kraj

VEČ ...|27. 6. 2023
Aljaževa malica

Po Dnevu državnosti smo se s prof. dr. Janezom Bogatajem poklonili Jakobu Aljažu, ki je s postavitvijo stolpa vrh Triglava ohranil naše gore, kot je dejal sogovornik. Govorili o Aljaževi malici, ki je zanimiva ideja povezovanja tradicije s sodobnostjo, zasnovali so jo v Fundaciji Aljažev kraj

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 7. 2024
Pogovor z Brankom Tomažičem

Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O  tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.

Pogovor z Brankom Tomažičem

Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O  tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.

Robert Božič

kmetijstvovizijaEUpolitikadružba

Pogovor o

VEČ ...|24. 7. 2024
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle

Spregovorili smo o boju Evropske centralne banke z inflacijo prek spreminjanja ključnih obrestnih mer in vplivu omenjenega na prebivalce in podjetja. V ospredju pogovora je bila tudi vloga Banke Slovenije pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema, rekordni poslovni rezultati komercialnih bank, pa tudi gospodarska napoved za Slovenijo. Gost je bil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, s katerim smo se dotaknili tudi delovanja plačilnih sistemov, krepitve digitalnega poslovanja in s tem povezanih izzivov. 

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle

Spregovorili smo o boju Evropske centralne banke z inflacijo prek spreminjanja ključnih obrestnih mer in vplivu omenjenega na prebivalce in podjetja. V ospredju pogovora je bila tudi vloga Banke Slovenije pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema, rekordni poslovni rezultati komercialnih bank, pa tudi gospodarska napoved za Slovenijo. Gost je bil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, s katerim smo se dotaknili tudi delovanja plačilnih sistemov, krepitve digitalnega poslovanja in s tem povezanih izzivov. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2024
Mag. Branko Cestnik o aktualnem političnem dogajanju

Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju! 

Mag. Branko Cestnik o aktualnem političnem dogajanju

Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju! 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Ritem srca

VEČ ...|26. 7. 2024
CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgospelnovosti

Petkov večer

VEČ ...|26. 7. 2024
Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Marjan Bunič

družbahumoreskaKarel Gržan

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval