Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 12. 2024
Obisk iz Prlekije

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

Obisk iz Prlekije

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obisk iz Prlekije

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

VEČ ...|10. 12. 2024
Obisk iz Prlekije

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Duhovni nagovor

VEČ ...|31. 8. 2024
Ljubezen nad predpisi: Jezusov klic k čistosti srca in odnosov

Nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Osredotoča se na Jezusove besede iz Janezovega Evangelija, razmerje med božjimi zapovedmi in človeškim izročilom. Poudarja pomen obredne čistosti in nevarnosti absolutizacije tradicij ter spodbuja k ljubezni in spoštovanju v vzgoji in odnosih.

Ljubezen nad predpisi: Jezusov klic k čistosti srca in odnosov

Nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Osredotoča se na Jezusove besede iz Janezovega Evangelija, razmerje med božjimi zapovedmi in človeškim izročilom. Poudarja pomen obredne čistosti in nevarnosti absolutizacije tradicij ter spodbuja k ljubezni in spoštovanju v vzgoji in odnosih.

duhovnostBožje zapovedičloveško izročiloobredna čistosttradicijadelitveljubezenvzgojapristni odnosi

Duhovni nagovor

Ljubezen nad predpisi: Jezusov klic k čistosti srca in odnosov

Nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Osredotoča se na Jezusove besede iz Janezovega Evangelija, razmerje med božjimi zapovedmi in človeškim izročilom. Poudarja pomen obredne čistosti in nevarnosti absolutizacije tradicij ter spodbuja k ljubezni in spoštovanju v vzgoji in odnosih.

VEČ ...|31. 8. 2024
Ljubezen nad predpisi: Jezusov klic k čistosti srca in odnosov

Nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Osredotoča se na Jezusove besede iz Janezovega Evangelija, razmerje med božjimi zapovedmi in človeškim izročilom. Poudarja pomen obredne čistosti in nevarnosti absolutizacije tradicij ter spodbuja k ljubezni in spoštovanju v vzgoji in odnosih.

Stanislav Zore

duhovnostBožje zapovedičloveško izročiloobredna čistosttradicijadelitveljubezenvzgojapristni odnosi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

kulturatradicijamaterinski danzdravstvoumetnostljubezennasiljedružbakretnjetolažba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič

kulturatradicijamaterinski danzdravstvoumetnostljubezennasiljedružbakretnjetolažba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 3. 2024
O tradiciji nabožnih predmetov, verske opreme in o ponudbi le tega v Knjigarnah Ognjišče, v pogovoru s Tanjo in Jernejem 

V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

O tradiciji nabožnih predmetov, verske opreme in o ponudbi le tega v Knjigarnah Ognjišče, v pogovoru s Tanjo in Jernejem 

V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

kulturadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

O tradiciji nabožnih predmetov, verske opreme in o ponudbi le tega v Knjigarnah Ognjišče, v pogovoru s Tanjo in Jernejem 

V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

VEČ ...|5. 3. 2024
O tradiciji nabožnih predmetov, verske opreme in o ponudbi le tega v Knjigarnah Ognjišče, v pogovoru s Tanjo in Jernejem 

V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 2. 2024
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

dediščinatradicijaizročilofolklora

Zakladi naše dediščine

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

VEČ ...|13. 2. 2024
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

Nataša Ličen

dediščinatradicijaizročilofolklora

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 2. 2024
Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

kulturadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

VEČ ...|6. 2. 2024
Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

Nataša Ličen

kulturadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 1. 2024
Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

VEČ ...|30. 1. 2024
Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 12. 2023
Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

kulturanaravadediščinatradicijaizročiloglasbadružba

Zakladi naše dediščine

Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

VEČ ...|5. 12. 2023
Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročiloglasbadružba

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|3. 5. 2025
Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Jože Bartolj

spominživljenjeVeljko Toman

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 5. 2025
Zamejci v ospredju slovenske ljubiteljske kulture

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

Zamejci v ospredju slovenske ljubiteljske kulture

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Doživetja narave

VEČ ...|2. 5. 2025
30 let astronomskega krožka Gimnazije Šentvid

Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.

30 let astronomskega krožka Gimnazije Šentvid

Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaopazovanjenočno neboGimnazija Šentvidradijski teleskop

Pogovor o

VEČ ...|7. 5. 2025
Pred referendumom o dodatkih k pokojnini

V oddaji ste slišali nekaj različnih stališč do referendumskega vprašanja, o katerem bomo glasovali v nedeljo. 

Pred referendumom o dodatkih k pokojnini

V oddaji ste slišali nekaj različnih stališč do referendumskega vprašanja, o katerem bomo glasovali v nedeljo. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|4. 5. 2025
Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarPeter Hribardružina Žagar Rekek

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2025
Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Spominjamo se

VEČ ...|9. 5. 2025
Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 5. 2025
Carski praženec

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.  

Carski praženec

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.  

Matjaž Merljak

kuhajmo