Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

kulturatradicijamaterinski danzdravstvoumetnostljubezennasiljedružbakretnjetolažba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič

kulturatradicijamaterinski danzdravstvoumetnostljubezennasiljedružbakretnjetolažba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 3. 2024
O tradiciji nabožnih predmetov, verske opreme in o ponudbi le tega v Knjigarnah Ognjišče, v pogovoru s Tanjo in Jernejem 

V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

O tradiciji nabožnih predmetov, verske opreme in o ponudbi le tega v Knjigarnah Ognjišče, v pogovoru s Tanjo in Jernejem 

V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

kulturadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

O tradiciji nabožnih predmetov, verske opreme in o ponudbi le tega v Knjigarnah Ognjišče, v pogovoru s Tanjo in Jernejem 

V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

VEČ ...|5. 3. 2024
O tradiciji nabožnih predmetov, verske opreme in o ponudbi le tega v Knjigarnah Ognjišče, v pogovoru s Tanjo in Jernejem 

V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 2. 2024
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

dediščinatradicijaizročilofolklora

Zakladi naše dediščine

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

VEČ ...|13. 2. 2024
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

Nataša Ličen

dediščinatradicijaizročilofolklora

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 2. 2024
Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

kulturadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

VEČ ...|6. 2. 2024
Krušna dobrota - sončnica

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

Nataša Ličen

kulturadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 1. 2024
Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

VEČ ...|30. 1. 2024
Lončarstvo Trkolja

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 12. 2023
Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

kulturanaravadediščinatradicijaizročiloglasbadružba

Zakladi naše dediščine

Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

VEČ ...|5. 12. 2023
Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročiloglasbadružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 8. 2023
Slovensko sirarstvo

Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času  svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.

Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.

Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.

V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.

Slovensko sirarstvo

Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času  svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.

Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.

Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.

V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.

kmetijstvonaravaslovenski kmečki siriZKSStradicijakulturna dediščinapovezanost z okoljem

Kmetijska oddaja

Slovensko sirarstvo

Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času  svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.

Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.

Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.

V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.

VEČ ...|27. 8. 2023
Slovensko sirarstvo

Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času  svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.

Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.

Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.

V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.

Slavi Košir

kmetijstvonaravaslovenski kmečki siriZKSStradicijakulturna dediščinapovezanost z okoljem

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 6. 2023
Aljaževa malica

Po Dnevu državnosti smo se s prof. dr. Janezom Bogatajem poklonili Jakobu Aljažu, ki je s postavitvijo stolpa vrh Triglava ohranil naše gore, kot je dejal sogovornik. Govorili o Aljaževi malici, ki je zanimiva ideja povezovanja tradicije s sodobnostjo, zasnovali so jo v Fundaciji Aljažev kraj

Aljaževa malica

Po Dnevu državnosti smo se s prof. dr. Janezom Bogatajem poklonili Jakobu Aljažu, ki je s postavitvijo stolpa vrh Triglava ohranil naše gore, kot je dejal sogovornik. Govorili o Aljaževi malici, ki je zanimiva ideja povezovanja tradicije s sodobnostjo, zasnovali so jo v Fundaciji Aljažev kraj

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Aljaževa malica

Po Dnevu državnosti smo se s prof. dr. Janezom Bogatajem poklonili Jakobu Aljažu, ki je s postavitvijo stolpa vrh Triglava ohranil naše gore, kot je dejal sogovornik. Govorili o Aljaževi malici, ki je zanimiva ideja povezovanja tradicije s sodobnostjo, zasnovali so jo v Fundaciji Aljažev kraj

VEČ ...|27. 6. 2023
Aljaževa malica

Po Dnevu državnosti smo se s prof. dr. Janezom Bogatajem poklonili Jakobu Aljažu, ki je s postavitvijo stolpa vrh Triglava ohranil naše gore, kot je dejal sogovornik. Govorili o Aljaževi malici, ki je zanimiva ideja povezovanja tradicije s sodobnostjo, zasnovali so jo v Fundaciji Aljažev kraj

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 6. 2024
Dr. Janez Juhant

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost dr. Janez Juhant, komentiral je izide tako evropskih volitev kot tudi referendumske odločitve. 

Dr. Janez Juhant

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost dr. Janez Juhant, komentiral je izide tako evropskih volitev kot tudi referendumske odločitve. 

Tanja Dominko

politika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|16. 6. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. junij 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. junij 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 6. 2024
Gospodarsko sodelovanje je treba okrepiti

O pomenu gospodarskega sodelovanja z rojaki v sosednjih državah in v izseljenstvu so v tem tednu kar dvakrat govorili na pomembnih srečanjih v Ljubljani. Najprej v ponedeljek na seji Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu in nato še v torek na seji komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Nekaj poudarkov smo zbrali za tokratno oddajo. Slišali ste: premierja Roberta Goloba, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik sveta Mateja Arčona, državno sekretarko Vesno Humar, ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, Štefana Bogdana Barenboima Šaleja iz Brazilije v imenu Slovenske poslovne globalne povezave, Felixa Wieserja iz Avstrije o delu Zamejske gospodarske koordinacije in druge.

Gospodarsko sodelovanje je treba okrepiti

O pomenu gospodarskega sodelovanja z rojaki v sosednjih državah in v izseljenstvu so v tem tednu kar dvakrat govorili na pomembnih srečanjih v Ljubljani. Najprej v ponedeljek na seji Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu in nato še v torek na seji komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Nekaj poudarkov smo zbrali za tokratno oddajo. Slišali ste: premierja Roberta Goloba, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik sveta Mateja Arčona, državno sekretarko Vesno Humar, ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, Štefana Bogdana Barenboima Šaleja iz Brazilije v imenu Slovenske poslovne globalne povezave, Felixa Wieserja iz Avstrije o delu Zamejske gospodarske koordinacije in druge.

Matjaž Merljak

družbarojakigospodarstvo

Pogovor o

VEČ ...|12. 6. 2024
Kako se je po volitvah razdelila moč v Evropskem parlamentu?

Spregovorili smo o rezultatih volitev in njihovem vplivu na delitev moči v Evropskem parlamentu ter na oblikovanje Evropske komisije. Prav tako smo pokomentirali izide referendumov ter se dotaknili njihovega vpliva na morebitne zakonodajne spremembe. Gosta sta bila zgodovinar in filozof Martin Nahtigal ter politolog dr. Igor Lukšič.

Kako se je po volitvah razdelila moč v Evropskem parlamentu?

Spregovorili smo o rezultatih volitev in njihovem vplivu na delitev moči v Evropskem parlamentu ter na oblikovanje Evropske komisije. Prav tako smo pokomentirali izide referendumov ter se dotaknili njihovega vpliva na morebitne zakonodajne spremembe. Gosta sta bila zgodovinar in filozof Martin Nahtigal ter politolog dr. Igor Lukšič.

Andrej Šinko

politikaživljenje

Sol in luč

VEČ ...|11. 6. 2024
dr. Elisabeth Lukas: Vse se uglasi in izpolni

V čem je skrivnost smiselnega življenja in kako jo lahko odkrijemo? O tem v knjigi piše Dr. Elisabeth Lukas, najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja Frankla. Kako odkriti smisel, tudi če nam življenje ne prizanaša s krivico in trpljenjem in kako vzpostaviti ustvarjalen odnos do lastne zgodovine, kako se spravljeno ozreti na prehojeno pot ter se veseliti vsega kar smo uspeli na njej narediti.
S knjigo Vse se uglasi in izpolni, Lukasova prispeva svoj vidik k reševanju ene najtežjih nalog človeštva danes in jutri: najti smisel življenja v kontekstu celote svojega življenja in tako poskrbeti za kakovostno staranje in sožitje generacij. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

dr. Elisabeth Lukas: Vse se uglasi in izpolni

V čem je skrivnost smiselnega življenja in kako jo lahko odkrijemo? O tem v knjigi piše Dr. Elisabeth Lukas, najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja Frankla. Kako odkriti smisel, tudi če nam življenje ne prizanaša s krivico in trpljenjem in kako vzpostaviti ustvarjalen odnos do lastne zgodovine, kako se spravljeno ozreti na prehojeno pot ter se veseliti vsega kar smo uspeli na njej narediti.
S knjigo Vse se uglasi in izpolni, Lukasova prispeva svoj vidik k reševanju ene najtežjih nalog človeštva danes in jutri: najti smisel življenja v kontekstu celote svojega življenja in tako poskrbeti za kakovostno staranje in sožitje generacij. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

družbaodnosiduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|16. 6. 2024
Zadnja stvar v dnevu

Tilen je poln energije in molitev mu pride najbolj prav zvečer, ko ob njej sladko zaspi. 

Zadnja stvar v dnevu

Tilen je poln energije in molitev mu pride najbolj prav zvečer, ko ob njej sladko zaspi. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Moja zgodba

VEČ ...|16. 6. 2024
Mojca (Marija) Treven - Goropeke v času vojne in revolucije

Avtorica Mojca (Marija) Treven nam je predstavila knjigo z naslovom Goropeke v času vojne in revolucije. V knjigi so objavljena pričevanja starejših prebivalcev, ki razkrivajo boleče spomine predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje po njej, torej razkrivajo resnico zamolčane zgodovine. Zgodovinski spomin na težke dni nas opominja, da vojne ne prinašajo večjega blagostanja ali boljše ureditve, prinašajo pa veliko gorja in trpljenja.

Mojca (Marija) Treven - Goropeke v času vojne in revolucije

Avtorica Mojca (Marija) Treven nam je predstavila knjigo z naslovom Goropeke v času vojne in revolucije. V knjigi so objavljena pričevanja starejših prebivalcev, ki razkrivajo boleče spomine predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje po njej, torej razkrivajo resnico zamolčane zgodovine. Zgodovinski spomin na težke dni nas opominja, da vojne ne prinašajo večjega blagostanja ali boljše ureditve, prinašajo pa veliko gorja in trpljenja.

Jože Bartolj

spominpolitikaMojca TrevenMarija TrevenGoropeke v času vojne in revolucije

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 6. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 6. 2024
Rudolf Maister

Tokrat smo osvetlili lik Rudolfa Maistra, slovenskega pesnika, slikarja, bibliofila, generala in borca za severno mejo. Letos je njegovo leto, saj je 29. marca minilo 150 let od njegovega rojstva, v prihodnjem mesecu, 26. julija pa bo minilo 90 let od njegove smrti. K temu pa pridajamo še en jubilej. 5. junija je minilo 30 let, od kar se je Radio Ognjišče prvič oglasil iz koprskega studia. Tam so nastajale tudi prve oddaje Graditelji slovenskega doma in tokrat smo ponovili oddajo iz leta 2004, ki jo je pripravila Darja Ambrožič, z njo je bral Marjan Bajc. 

Rudolf Maister

Tokrat smo osvetlili lik Rudolfa Maistra, slovenskega pesnika, slikarja, bibliofila, generala in borca za severno mejo. Letos je njegovo leto, saj je 29. marca minilo 150 let od njegovega rojstva, v prihodnjem mesecu, 26. julija pa bo minilo 90 let od njegove smrti. K temu pa pridajamo še en jubilej. 5. junija je minilo 30 let, od kar se je Radio Ognjišče prvič oglasil iz koprskega studia. Tam so nastajale tudi prve oddaje Graditelji slovenskega doma in tokrat smo ponovili oddajo iz leta 2004, ki jo je pripravila Darja Ambrožič, z njo je bral Marjan Bajc. 

Matjaž Merljak

spomin

Pojdite in učite

VEČ ...|16. 6. 2024
Genocid v Ruandi

O genocidu v Ruandi, ki je pretresel svet, smo se pogovarjal s sestro Bogdano Kavčič, vabljeni k poslušanju. 

Genocid v Ruandi

O genocidu v Ruandi, ki je pretresel svet, smo se pogovarjal s sestro Bogdano Kavčič, vabljeni k poslušanju. 

Jure Sešek

duhovnostmisijon