15. januarja 2024 so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides začeli najdaljšo stavko v Sloveniji. Pogajanja še trajajo, nekatere zahteve so uresničene, a končnega dogovora, ki bi spremenil sistem, da bi ta deloval optimalno, za zdaj ni. Poklicali smo člana Fidesa, pediatra Janusza Klima iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
15. januarja 2024 so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides začeli najdaljšo stavko v Sloveniji. Pogajanja še trajajo, nekatere zahteve so uresničene, a končnega dogovora, ki bi spremenil sistem, da bi ta deloval optimalno, za zdaj ni. Poklicali smo člana Fidesa, pediatra Janusza Klima iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.
Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.
Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.
Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.
Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.
Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.
Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.
Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se s političnim analitikom in zgodovinarjem, profesorjem dr. Alešem Mavrom dotaknili političnih pretresov v več državah. Med drugim smo se ustavili v Avstriji, ki po jesenskih volitvah še nima vlade. V Nemčiji se pripravljajo na predčasne parlamentarne volitve, kot kaže, bodo doletele tudi Kanado. Po več kot dveh letih je novega predsednika dobil Libanon, seveda nismo mogli mimo skorajšnje prisege prihodnjega voditelja ZDA. Na kratko smo analizirali tudi izid predsedniških volitev na Hrvaškem.
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.
Župnik Jože Pavlakovič iz Starega trga ob Kolpi bo letos dopolnil 75 let. Pred vpisom na Teološko fakulteto se je najprej izučil za mizarja in pridobil obrtno dovoljenje. Pred natanko štiridesetimi leti je bil posvečen v duhovnika. Številna so njegova zanimanja in dejavnosti, od folklornega plesa do gasilstva, med bolj izstopajočimi zgodbami pa je skupnost v pomoč fantom in možem pri zdravljenju zasvojenosti, ki je vrsto let uspešno delovala v župniji.
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.
V tokratni oddaji smo poslušali poezijo pesnice Barbare Korun iz njene zbirke Vnazaj.
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.