Svetovalnica

VEČ ...|6. 2. 2025
Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

kreativnostustvarjalnostpisanjebranjekulturaosebni razvoj

Svetovalnica

Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

VEČ ...|6. 2. 2025
Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

Blaž Lesnik

kreativnostustvarjalnostpisanjebranjekulturaosebni razvoj

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2025
Urška Perenič o Pahorjevem zborniku “Jaz pa nikoli nisem sanjal”

Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. 

Urška Perenič o Pahorjevem zborniku “Jaz pa nikoli nisem sanjal”

Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. 

kulturaliteraturaUrška PereničBoris PahorJaz pa nikoli nisem sanjalopus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjemSlovenska Matica

Kulturni utrinki

Urška Perenič o Pahorjevem zborniku “Jaz pa nikoli nisem sanjal”

Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. 

VEČ ...|20. 1. 2025
Urška Perenič o Pahorjevem zborniku “Jaz pa nikoli nisem sanjal”

Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaUrška PereničBoris PahorJaz pa nikoli nisem sanjalopus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjemSlovenska Matica

Modrost v očeh

VEČ ...|23. 8. 2022
Univerza za tretje življenjsko obdobje

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov. 

Univerza za tretje življenjsko obdobje

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov. 

starejšiizobraževanjeznanjeustvarjalnostpisanje

Modrost v očeh

Univerza za tretje življenjsko obdobje

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov. 

VEČ ...|23. 8. 2022
Univerza za tretje življenjsko obdobje

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov. 

Damijana Medved

starejšiizobraževanjeznanjeustvarjalnostpisanje

Modrost v očeh

VEČ ...|26. 4. 2022
Loške orglice in literarni natečaj za starejše

V oddaji lahko slišite pogovor z gospo Ivanko Prezelj, vodjo glasbene skupine Loške orglice, v drugem delu oddaje pa pogovor z gospo Anjo Frković Tršan iz Slovanske knjižnice, ki je območna koordinatorka domoznanske dejavnosti.

Mestna knjižnica Ljubljana namreč v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije razpisuje natečaj Zgodbe mojega kraja za najboljšo zgodbo, ki je namenjen vsem, ki so že dopolnili 60 let.

 

Loške orglice in literarni natečaj za starejše

V oddaji lahko slišite pogovor z gospo Ivanko Prezelj, vodjo glasbene skupine Loške orglice, v drugem delu oddaje pa pogovor z gospo Anjo Frković Tršan iz Slovanske knjižnice, ki je območna koordinatorka domoznanske dejavnosti.

Mestna knjižnica Ljubljana namreč v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije razpisuje natečaj Zgodbe mojega kraja za najboljšo zgodbo, ki je namenjen vsem, ki so že dopolnili 60 let.

 

vzgojasvetovanjestarostglasbaorgliceustvarjalnostpisanje

Modrost v očeh

Loške orglice in literarni natečaj za starejše

V oddaji lahko slišite pogovor z gospo Ivanko Prezelj, vodjo glasbene skupine Loške orglice, v drugem delu oddaje pa pogovor z gospo Anjo Frković Tršan iz Slovanske knjižnice, ki je območna koordinatorka domoznanske dejavnosti.

Mestna knjižnica Ljubljana namreč v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije razpisuje natečaj Zgodbe mojega kraja za najboljšo zgodbo, ki je namenjen vsem, ki so že dopolnili 60 let.

 

VEČ ...|26. 4. 2022
Loške orglice in literarni natečaj za starejše

V oddaji lahko slišite pogovor z gospo Ivanko Prezelj, vodjo glasbene skupine Loške orglice, v drugem delu oddaje pa pogovor z gospo Anjo Frković Tršan iz Slovanske knjižnice, ki je območna koordinatorka domoznanske dejavnosti.

Mestna knjižnica Ljubljana namreč v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije razpisuje natečaj Zgodbe mojega kraja za najboljšo zgodbo, ki je namenjen vsem, ki so že dopolnili 60 let.

 

Damijana Medved

vzgojasvetovanjestarostglasbaorgliceustvarjalnostpisanje

Iz Betanije

VEČ ...|22. 9. 2021
Kako nasloviti težave s pisanjem in branjem?

Katere so najpogostejše težave osnovnošolcev pri slovenskem jeziku, sploh v zadnji tradi? Kako lahko učitelj spodbuja k boljšim bralnim in pisalnim navadam? Naša gostja je bila učiteljica slovenščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije Alenka Brovč.

Kako nasloviti težave s pisanjem in branjem?

Katere so najpogostejše težave osnovnošolcev pri slovenskem jeziku, sploh v zadnji tradi? Kako lahko učitelj spodbuja k boljšim bralnim in pisalnim navadam? Naša gostja je bila učiteljica slovenščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije Alenka Brovč.

vzgojaučenjeslovenščinabralne navadepisanjedkps

Iz Betanije

Kako nasloviti težave s pisanjem in branjem?

Katere so najpogostejše težave osnovnošolcev pri slovenskem jeziku, sploh v zadnji tradi? Kako lahko učitelj spodbuja k boljšim bralnim in pisalnim navadam? Naša gostja je bila učiteljica slovenščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije Alenka Brovč.

VEČ ...|22. 9. 2021
Kako nasloviti težave s pisanjem in branjem?

Katere so najpogostejše težave osnovnošolcev pri slovenskem jeziku, sploh v zadnji tradi? Kako lahko učitelj spodbuja k boljšim bralnim in pisalnim navadam? Naša gostja je bila učiteljica slovenščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije Alenka Brovč.

Blaž Lesnik

vzgojaučenjeslovenščinabralne navadepisanjedkps

Naš gost

VEČ ...|31. 7. 2021
Miha Mohor

Tokrat je bil Naš gost Miha Mohor: slavist, profesor, urednik. V pouk slovenščine in književnosti je med prvimi v Sloveniji prenašal principe in metode t.i. kreativnih literarnih in prevajalskih delavnic ter jih prilagajal ciljem osnovne šole in kasneje tudi gimnazije. O inovacijah pri svojem mentorskem delu je predaval po vsej Sloveniji in izven nje. Sodeloval je pri pripravi osnovnošolskega učnega načrta za pouk književnosti ter učnih načrtov za pouk treh izbirnih predmetov bralni klub, gledališki klub in šolsko novinarstvo. Njegov vir literarnega raziskovanje je literatura nonsensa.

Miha Mohor

Tokrat je bil Naš gost Miha Mohor: slavist, profesor, urednik. V pouk slovenščine in književnosti je med prvimi v Sloveniji prenašal principe in metode t.i. kreativnih literarnih in prevajalskih delavnic ter jih prilagajal ciljem osnovne šole in kasneje tudi gimnazije. O inovacijah pri svojem mentorskem delu je predaval po vsej Sloveniji in izven nje. Sodeloval je pri pripravi osnovnošolskega učnega načrta za pouk književnosti ter učnih načrtov za pouk treh izbirnih predmetov bralni klub, gledališki klub in šolsko novinarstvo. Njegov vir literarnega raziskovanje je literatura nonsensa.

slovenščinabranjekreativno pisanjeliteratura nonsensa

Naš gost

Miha Mohor

Tokrat je bil Naš gost Miha Mohor: slavist, profesor, urednik. V pouk slovenščine in književnosti je med prvimi v Sloveniji prenašal principe in metode t.i. kreativnih literarnih in prevajalskih delavnic ter jih prilagajal ciljem osnovne šole in kasneje tudi gimnazije. O inovacijah pri svojem mentorskem delu je predaval po vsej Sloveniji in izven nje. Sodeloval je pri pripravi osnovnošolskega učnega načrta za pouk književnosti ter učnih načrtov za pouk treh izbirnih predmetov bralni klub, gledališki klub in šolsko novinarstvo. Njegov vir literarnega raziskovanje je literatura nonsensa.

VEČ ...|31. 7. 2021
Miha Mohor

Tokrat je bil Naš gost Miha Mohor: slavist, profesor, urednik. V pouk slovenščine in književnosti je med prvimi v Sloveniji prenašal principe in metode t.i. kreativnih literarnih in prevajalskih delavnic ter jih prilagajal ciljem osnovne šole in kasneje tudi gimnazije. O inovacijah pri svojem mentorskem delu je predaval po vsej Sloveniji in izven nje. Sodeloval je pri pripravi osnovnošolskega učnega načrta za pouk književnosti ter učnih načrtov za pouk treh izbirnih predmetov bralni klub, gledališki klub in šolsko novinarstvo. Njegov vir literarnega raziskovanje je literatura nonsensa.

Damijana Medved

slovenščinabranjekreativno pisanjeliteratura nonsensa

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|4. 2. 2025
Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Tadej Sadar

izobraževanjekulturaodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. februar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. februar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|1. 2. 2025
Vzgoja najstnikov - Ples z ognjem?

V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?

Vzgoja najstnikov - Ples z ognjem?

V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnosinajstnikipubertetadan posvečenega življenjaposlanstvo

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Pogovor o

VEČ ...|5. 2. 2025
Izzivi osnovnih šol

Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. 

Izzivi osnovnih šol

Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Via positiva

VEČ ...|6. 2. 2025
Damjan J Ovsec: Pri bontonu je šlo včasih dejansko za to, da so postajali boljši ljudje

Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje. 

Damjan J Ovsec: Pri bontonu je šlo včasih dejansko za to, da so postajali boljši ljudje

Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje. 

Nataša Ličen

družbazgodovinapogovorizročilokultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 2. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 2. 2025
Prešernov dan v Belgiji

Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Bruslju. Sinoči so v novih prostorih slovenskega veleposlaništva v Belgiji in stalnega predstavništva pri EU nastopili učenci in dijaki slovenskega jezika na Evropski šoli ter učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Deklamirali so Prešernovo Vrbo in uprizorili Povodnega moža. V kulturnem programu je sodelovala tudi trojica odraslih Belgijcev, ki se slovenskega jezika uči v okviru lektorata na bruseljski univerzi. Pred tem je v Evropskem parlamentu potekalo odprtje razstave portretov 10 ključnih osebnosti slovenske kulture, med njimi so France Prešeren, Ivan Cankar, Primož Trubar in Ivana Kobilca. Danes pa so krajši dogodek po poročanju STA pripravili še pri spomeniku v evropski četrti, na katerem je prvi verz Zdravljice v vseh uradnih jezikih EU. 

Prešernov dan v Belgiji

Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Bruslju. Sinoči so v novih prostorih slovenskega veleposlaništva v Belgiji in stalnega predstavništva pri EU nastopili učenci in dijaki slovenskega jezika na Evropski šoli ter učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Deklamirali so Prešernovo Vrbo in uprizorili Povodnega moža. V kulturnem programu je sodelovala tudi trojica odraslih Belgijcev, ki se slovenskega jezika uči v okviru lektorata na bruseljski univerzi. Pred tem je v Evropskem parlamentu potekalo odprtje razstave portretov 10 ključnih osebnosti slovenske kulture, med njimi so France Prešeren, Ivan Cankar, Primož Trubar in Ivana Kobilca. Danes pa so krajši dogodek po poročanju STA pripravili še pri spomeniku v evropski četrti, na katerem je prvi verz Zdravljice v vseh uradnih jezikih EU. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2025
Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostUmetniki za Karitasgalerija DružinaMarjana Plesničar JezeršekAnamarija Stibilj ŠajnVeljko TomanMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze ČemažarKristjan Vidmar