Kmetijska oddaja

VEČ ...|4. 12. 2022
Namakanje kmetijskih površin - pri nas in v Franciji

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Opozoril je na zadnji odprt razpis za skupinske namakalne sisteme in predstavil, kako k vprašanjem namakanja pristopajo v Alzaciji, v Franciji. 

Namakanje kmetijskih površin - pri nas in v Franciji

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Opozoril je na zadnji odprt razpis za skupinske namakalne sisteme in predstavil, kako k vprašanjem namakanja pristopajo v Alzaciji, v Franciji. 

kmetijstvonaravavrtnamakanje

Kmetijska oddaja

Namakanje kmetijskih površin - pri nas in v Franciji

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Opozoril je na zadnji odprt razpis za skupinske namakalne sisteme in predstavil, kako k vprašanjem namakanja pristopajo v Alzaciji, v Franciji. 

VEČ ...|4. 12. 2022
Namakanje kmetijskih površin - pri nas in v Franciji

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Opozoril je na zadnji odprt razpis za skupinske namakalne sisteme in predstavil, kako k vprašanjem namakanja pristopajo v Alzaciji, v Franciji. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtnamakanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 11. 2022
Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

naravakmetijstvonamakanjerazpisi EU

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

VEČ ...|29. 11. 2022
Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

Robert Božič

naravakmetijstvonamakanjerazpisi EU

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 11. 2022
Dr. Boštjan Naglič: Pomembne zakonitosti kapljičnega namakanja hmelja

Dobre in kakovostne letine hmelja, si brez namakanja skoraj ne moremo zamisliti. A namakanje te kulture zahteva precej znanja in pravilnega opazovanja, trend in najnovejši pristop pa je v kapljičnem namakanju. Dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pravi, da so izsledki pilotnega projekta, ki so ga izvajali zadnji dve leti na nekaterih hmeljarskih kmetijah, jasno pokazali na prednosti, ki jih prinaša sistem napovedovanja namakanja…

Dr. Boštjan Naglič: Pomembne zakonitosti kapljičnega namakanja hmelja

Dobre in kakovostne letine hmelja, si brez namakanja skoraj ne moremo zamisliti. A namakanje te kulture zahteva precej znanja in pravilnega opazovanja, trend in najnovejši pristop pa je v kapljičnem namakanju. Dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pravi, da so izsledki pilotnega projekta, ki so ga izvajali zadnji dve leti na nekaterih hmeljarskih kmetijah, jasno pokazali na prednosti, ki jih prinaša sistem napovedovanja namakanja…

hmeljarstvonamakanjenapovedovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Boštjan Naglič: Pomembne zakonitosti kapljičnega namakanja hmelja

Dobre in kakovostne letine hmelja, si brez namakanja skoraj ne moremo zamisliti. A namakanje te kulture zahteva precej znanja in pravilnega opazovanja, trend in najnovejši pristop pa je v kapljičnem namakanju. Dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pravi, da so izsledki pilotnega projekta, ki so ga izvajali zadnji dve leti na nekaterih hmeljarskih kmetijah, jasno pokazali na prednosti, ki jih prinaša sistem napovedovanja namakanja…

VEČ ...|24. 11. 2022
Dr. Boštjan Naglič: Pomembne zakonitosti kapljičnega namakanja hmelja

Dobre in kakovostne letine hmelja, si brez namakanja skoraj ne moremo zamisliti. A namakanje te kulture zahteva precej znanja in pravilnega opazovanja, trend in najnovejši pristop pa je v kapljičnem namakanju. Dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pravi, da so izsledki pilotnega projekta, ki so ga izvajali zadnji dve leti na nekaterih hmeljarskih kmetijah, jasno pokazali na prednosti, ki jih prinaša sistem napovedovanja namakanja…

Robert Božič

hmeljarstvonamakanjenapovedovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 10. 2021
Mogoče je 100 odstotno sofinanciranje skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 1. oktobra objavilo 4. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Upravičenec lahko uveljavlja predvsem stroške, vezane na vzpostavitev črpališča ter izgradnjo primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda. Upravičeni strošek je lahko tudi ureditev vodnega vira, na primer v obliki vrtine ali akumulacije, temeljna zahteva pa, da gre za skupinsko naložbo, ki bo namakanje pridelave omogočila več kmetijam hkrati, saj se na ta način zmanjšajo stroški namakanja na enoto površine in doseže večja stroškovna učinkovitost ter smotrnost porabe sredstev in virov v kmetijstvu. V okviru razpisa pa se ne financirajo stroški za končno namakalno opremo posameznega uporabnika.

Mogoče je 100 odstotno sofinanciranje skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 1. oktobra objavilo 4. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Upravičenec lahko uveljavlja predvsem stroške, vezane na vzpostavitev črpališča ter izgradnjo primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda. Upravičeni strošek je lahko tudi ureditev vodnega vira, na primer v obliki vrtine ali akumulacije, temeljna zahteva pa, da gre za skupinsko naložbo, ki bo namakanje pridelave omogočila več kmetijam hkrati, saj se na ta način zmanjšajo stroški namakanja na enoto površine in doseže večja stroškovna učinkovitost ter smotrnost porabe sredstev in virov v kmetijstvu. V okviru razpisa pa se ne financirajo stroški za končno namakalno opremo posameznega uporabnika.

naravakmetijstvonamakanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Mogoče je 100 odstotno sofinanciranje skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 1. oktobra objavilo 4. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Upravičenec lahko uveljavlja predvsem stroške, vezane na vzpostavitev črpališča ter izgradnjo primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda. Upravičeni strošek je lahko tudi ureditev vodnega vira, na primer v obliki vrtine ali akumulacije, temeljna zahteva pa, da gre za skupinsko naložbo, ki bo namakanje pridelave omogočila več kmetijam hkrati, saj se na ta način zmanjšajo stroški namakanja na enoto površine in doseže večja stroškovna učinkovitost ter smotrnost porabe sredstev in virov v kmetijstvu. V okviru razpisa pa se ne financirajo stroški za končno namakalno opremo posameznega uporabnika.

VEČ ...|6. 10. 2021
Mogoče je 100 odstotno sofinanciranje skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 1. oktobra objavilo 4. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Upravičenec lahko uveljavlja predvsem stroške, vezane na vzpostavitev črpališča ter izgradnjo primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda. Upravičeni strošek je lahko tudi ureditev vodnega vira, na primer v obliki vrtine ali akumulacije, temeljna zahteva pa, da gre za skupinsko naložbo, ki bo namakanje pridelave omogočila več kmetijam hkrati, saj se na ta način zmanjšajo stroški namakanja na enoto površine in doseže večja stroškovna učinkovitost ter smotrnost porabe sredstev in virov v kmetijstvu. V okviru razpisa pa se ne financirajo stroški za končno namakalno opremo posameznega uporabnika.

Robert Božič

naravakmetijstvonamakanje

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 1. 2023
Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 1. 2023
Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Robert Božič

kmetijstvokrompirtrg

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 1. 2023
P. Branko Cestnik o kurentovanju, veganih in letopisu Cerkve za leto 2022

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.

P. Branko Cestnik o kurentovanju, veganih in letopisu Cerkve za leto 2022

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.

Radio Ognjišče

politikacerkevBranko Cestnik

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 1. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 1. 2023
Gost: p. janez Rus

Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Gost: p. janez Rus

Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Jure Sešek

duhovnostmisijonp. janez Severrusijanovosibirsk