Prof. Ernest Petrič: Predsedniške volitve in razmere v Ukrajini

V tokratni oddaji s prof. Ernestom Petričem o bližnjih predsedniških volitvah, funkciji predsednika države, kvalitetah, ki naj bi jih imel … O razmerah v Ukrajini po priključitvi štirih regij Rusiji in vnovičnem raketiranju vseh pomembnejših mest v državi. Pa tudi o volitvah v sosednji Italiji ter v Bosni in Hercegovini. 

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Videtič, Jančič in Mamić o aktualnem političnem dogajanju

Analizirali smo politično ozračje v Sloveniji. Politični komentator Miran Videtič, urednik Siola Peter Jančič in urednik Tednika Domovina Tino Mamič so spregovorili o delovanju vlade, na tapeti pa je v začetku bila tudi predsedniška tekma.

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

Prof. dr. Stane Granda o podpori vladi, predsedniških kandidatih in dnevu spomina

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je opravila Mediana. To je bila prva tema, ki jo je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« komentiral profesor. dr. Stane Granda ter poskušal odgovoriti na vprašanje, kam se obrača slovenski politični prostor in kaj se dogaja z volivci, ki se bodo kar dvakrat v tej jeseni odpravili na volišča. Prav tako je bilo eno od vprašanj, kako ocenjuje kandidatke in kandidate za predsedniške volitve ter odnos vlade do evropskega dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci. 

Dr. Žiga Turk: Vojni v Ukrajini ni videti konca

V oddaji je bil naš gost dr. Žiga Turk. Govorili smo o vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca, o zbiranju referendumskih podpisov pod vladni zakon o RTV Slovenija in o pripravah na predsedniške volitve in o jeseni, kot jo vidi naš sogovornik.

Ddr. Klemen Jaklič: Odločitev Ustavnega sodišča o istospolnih partnerjih in posvojitvi

V tokratni oddaji smo osrednji del pogovora z ustavnim sodnikom Klemenom Jakličem namenili odločitvi Ustavnega sodišča. To je odločilo, da je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Za takšno odločitev je glasovalo šest sodnikov, trije so bili proti - poleg Jakliča še sodnika Marko Šorli in Rok Svetlič. Gosta smo vprašali tudi, na kaj je potrebno paziti pri upravljanju države s strani vladajoče koalicije – predvsem, kako morajo biti pripravljeni zakoni, da na ustavnem sodišču ne padejo.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.