Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2025
Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

infokomentarvidetičpolitika

Informativni prispevki

Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

VEČ ...|28. 5. 2025
Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

Radio Ognjišče

infokomentarvidetičpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2025
Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za naš radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za naš radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

infokomentarvidetičpolitika

Informativni prispevki

Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za naš radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

VEČ ...|28. 5. 2025
Miran Videtič: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo

Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za naš radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.

Radio Ognjišče

infokomentarvidetičpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 4. 2025
Vera Mejak: Vlada jemlje, ne vrača. Najbolj trpijo upokojenci.

Po daljšem času je pred mikrofon Radia Ognjišče stopila nekdanja finančnica, pravnica in nekdanja vodja Direkcije narodne banke Slovenije, Vera Mejak. V svojem značilnem slogu je brez olepševanja spregovorila o razmerah v Sloveniji, kritično ocenila aktualno politično in finančno stanje ter opozorila na pomanjkanje odgovornosti in integritete med oblastniki.

Vera Mejak: Vlada jemlje, ne vrača. Najbolj trpijo upokojenci.

Po daljšem času je pred mikrofon Radia Ognjišče stopila nekdanja finančnica, pravnica in nekdanja vodja Direkcije narodne banke Slovenije, Vera Mejak. V svojem značilnem slogu je brez olepševanja spregovorila o razmerah v Sloveniji, kritično ocenila aktualno politično in finančno stanje ter opozorila na pomanjkanje odgovornosti in integritete med oblastniki.

infopogovorvera mejakpolitikakomentar

Informativni prispevki

Vera Mejak: Vlada jemlje, ne vrača. Najbolj trpijo upokojenci.

Po daljšem času je pred mikrofon Radia Ognjišče stopila nekdanja finančnica, pravnica in nekdanja vodja Direkcije narodne banke Slovenije, Vera Mejak. V svojem značilnem slogu je brez olepševanja spregovorila o razmerah v Sloveniji, kritično ocenila aktualno politično in finančno stanje ter opozorila na pomanjkanje odgovornosti in integritete med oblastniki.

VEČ ...|10. 4. 2025
Vera Mejak: Vlada jemlje, ne vrača. Najbolj trpijo upokojenci.

Po daljšem času je pred mikrofon Radia Ognjišče stopila nekdanja finančnica, pravnica in nekdanja vodja Direkcije narodne banke Slovenije, Vera Mejak. V svojem značilnem slogu je brez olepševanja spregovorila o razmerah v Sloveniji, kritično ocenila aktualno politično in finančno stanje ter opozorila na pomanjkanje odgovornosti in integritete med oblastniki.

Radio Ognjišče

infopogovorvera mejakpolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 3. 2025
Vlasta Nussdorfer v pogovoru za Radio Ognjišče o postopku imenovanja novega Varuha človekovih pravic.

Še vedno je odprt postopek imenovanja novega varuha človekovih pravic. Med kandidati je tudi nekdanja varuhinja in ugledna pravnica Vlasta Nussdorfer, ki je o postopku imenovanja spregovorila za naš radio. Ob tem je tudi poudarila pomen družine kot temeljne celice družbe. Izpostavila je tudi, kako ključno vlogo ima družina pri vzgoji otrok in njihovem soočanju z izzivi sodobnega sveta. 

 

Vlasta Nussdorfer v pogovoru za Radio Ognjišče o postopku imenovanja novega Varuha človekovih pravic.

Še vedno je odprt postopek imenovanja novega varuha človekovih pravic. Med kandidati je tudi nekdanja varuhinja in ugledna pravnica Vlasta Nussdorfer, ki je o postopku imenovanja spregovorila za naš radio. Ob tem je tudi poudarila pomen družine kot temeljne celice družbe. Izpostavila je tudi, kako ključno vlogo ima družina pri vzgoji otrok in njihovem soočanju z izzivi sodobnega sveta. 

 

infovaruhpogovorkomentar

Informativni prispevki

Vlasta Nussdorfer v pogovoru za Radio Ognjišče o postopku imenovanja novega Varuha človekovih pravic.

Še vedno je odprt postopek imenovanja novega varuha človekovih pravic. Med kandidati je tudi nekdanja varuhinja in ugledna pravnica Vlasta Nussdorfer, ki je o postopku imenovanja spregovorila za naš radio. Ob tem je tudi poudarila pomen družine kot temeljne celice družbe. Izpostavila je tudi, kako ključno vlogo ima družina pri vzgoji otrok in njihovem soočanju z izzivi sodobnega sveta. 

 

VEČ ...|20. 3. 2025
Vlasta Nussdorfer v pogovoru za Radio Ognjišče o postopku imenovanja novega Varuha človekovih pravic.

Še vedno je odprt postopek imenovanja novega varuha človekovih pravic. Med kandidati je tudi nekdanja varuhinja in ugledna pravnica Vlasta Nussdorfer, ki je o postopku imenovanja spregovorila za naš radio. Ob tem je tudi poudarila pomen družine kot temeljne celice družbe. Izpostavila je tudi, kako ključno vlogo ima družina pri vzgoji otrok in njihovem soočanju z izzivi sodobnega sveta. 

 

Radio Ognjišče

infovaruhpogovorkomentar

Pogovor o

VEČ ...|19. 3. 2025
Pogovor z Borutom Pahorjem

V »Pogovor o« smo povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o domačen političnem dogajanju in o vse več nemirih po svetu. Zanimal nas je tudi njegov pogled na vse bolj razdeljeno slovensko politiko in nesposobnost dialoga. 

Pogovor z Borutom Pahorjem

V »Pogovor o« smo povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o domačen političnem dogajanju in o vse več nemirih po svetu. Zanimal nas je tudi njegov pogled na vse bolj razdeljeno slovensko politiko in nesposobnost dialoga. 

politikaživljenjeborut pahodvojnakomentar

Pogovor o

Pogovor z Borutom Pahorjem

V »Pogovor o« smo povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o domačen političnem dogajanju in o vse več nemirih po svetu. Zanimal nas je tudi njegov pogled na vse bolj razdeljeno slovensko politiko in nesposobnost dialoga. 

VEČ ...|19. 3. 2025
Pogovor z Borutom Pahorjem

V »Pogovor o« smo povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o domačen političnem dogajanju in o vse več nemirih po svetu. Zanimal nas je tudi njegov pogled na vse bolj razdeljeno slovensko politiko in nesposobnost dialoga. 

Radio OgnjiščeAlen salihović

politikaživljenjeborut pahodvojnakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 3. 2025
Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

infopolitikakomentaranketa

Informativni prispevki

Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

VEČ ...|12. 3. 2025
Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

Radio Ognjišče

infopolitikakomentaranketa

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2025
Politična analiza Mirka Mayerja: Trenutna razmerja in prihodnje strategije

Vse več ljudi je nezadovoljnih z aktualno vlado. To izhaja tudi iz februarske izdaje »Utrip družbe«, ki jo je objavil Raziskovalni inštitut Janeza Evangelista Kreka. Iz ankete je razvidno, da narašča podpora določenim političnim strankam, ki so v zadnjem obdobju pridobile večjo prepoznavnost zaradi svojih stališč. Na vrhu ostaja SDS s skoraj 20 odstotno podporo. Sledijo Gibanje Svoboda z 19,5 odstotka, SD 8,5 odstotka, Levica 7,8 odstotka in NSi s sedem odstotno podporo. V parlament bi se uvrstile še stranke Demokrati s sedmimi odstotki, Resni.ca s skoraj šestimi ter Vesna s pet odstotno podporo. Sledijo Pirati s tremi in SNS z 2,4 odstotno podporo. Manj kot dva odstotka podpore bi dobili Glas upokojencev, SLS, Fokus, Zeleni, Zaupanje in DeSUS. Neopredeljenih je ostalo 10 odstotkov vprašanih.

Politična analiza Mirka Mayerja: Trenutna razmerja in prihodnje strategije

Vse več ljudi je nezadovoljnih z aktualno vlado. To izhaja tudi iz februarske izdaje »Utrip družbe«, ki jo je objavil Raziskovalni inštitut Janeza Evangelista Kreka. Iz ankete je razvidno, da narašča podpora določenim političnim strankam, ki so v zadnjem obdobju pridobile večjo prepoznavnost zaradi svojih stališč. Na vrhu ostaja SDS s skoraj 20 odstotno podporo. Sledijo Gibanje Svoboda z 19,5 odstotka, SD 8,5 odstotka, Levica 7,8 odstotka in NSi s sedem odstotno podporo. V parlament bi se uvrstile še stranke Demokrati s sedmimi odstotki, Resni.ca s skoraj šestimi ter Vesna s pet odstotno podporo. Sledijo Pirati s tremi in SNS z 2,4 odstotno podporo. Manj kot dva odstotka podpore bi dobili Glas upokojencev, SLS, Fokus, Zeleni, Zaupanje in DeSUS. Neopredeljenih je ostalo 10 odstotkov vprašanih.

infopodpora strankampolitikakomentarmirko mayer

Informativni prispevki

Politična analiza Mirka Mayerja: Trenutna razmerja in prihodnje strategije

Vse več ljudi je nezadovoljnih z aktualno vlado. To izhaja tudi iz februarske izdaje »Utrip družbe«, ki jo je objavil Raziskovalni inštitut Janeza Evangelista Kreka. Iz ankete je razvidno, da narašča podpora določenim političnim strankam, ki so v zadnjem obdobju pridobile večjo prepoznavnost zaradi svojih stališč. Na vrhu ostaja SDS s skoraj 20 odstotno podporo. Sledijo Gibanje Svoboda z 19,5 odstotka, SD 8,5 odstotka, Levica 7,8 odstotka in NSi s sedem odstotno podporo. V parlament bi se uvrstile še stranke Demokrati s sedmimi odstotki, Resni.ca s skoraj šestimi ter Vesna s pet odstotno podporo. Sledijo Pirati s tremi in SNS z 2,4 odstotno podporo. Manj kot dva odstotka podpore bi dobili Glas upokojencev, SLS, Fokus, Zeleni, Zaupanje in DeSUS. Neopredeljenih je ostalo 10 odstotkov vprašanih.

VEČ ...|17. 2. 2025
Politična analiza Mirka Mayerja: Trenutna razmerja in prihodnje strategije

Vse več ljudi je nezadovoljnih z aktualno vlado. To izhaja tudi iz februarske izdaje »Utrip družbe«, ki jo je objavil Raziskovalni inštitut Janeza Evangelista Kreka. Iz ankete je razvidno, da narašča podpora določenim političnim strankam, ki so v zadnjem obdobju pridobile večjo prepoznavnost zaradi svojih stališč. Na vrhu ostaja SDS s skoraj 20 odstotno podporo. Sledijo Gibanje Svoboda z 19,5 odstotka, SD 8,5 odstotka, Levica 7,8 odstotka in NSi s sedem odstotno podporo. V parlament bi se uvrstile še stranke Demokrati s sedmimi odstotki, Resni.ca s skoraj šestimi ter Vesna s pet odstotno podporo. Sledijo Pirati s tremi in SNS z 2,4 odstotno podporo. Manj kot dva odstotka podpore bi dobili Glas upokojencev, SLS, Fokus, Zeleni, Zaupanje in DeSUS. Neopredeljenih je ostalo 10 odstotkov vprašanih.

Radio Ognjišče

infopodpora strankampolitikakomentarmirko mayer

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 2. 2025
Hojs: Policija je v času protestov delo opravila strokovno

Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.

Hojs: Policija je v času protestov delo opravila strokovno

Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.

infopolicijapogovorkomentar

Informativni prispevki

Hojs: Policija je v času protestov delo opravila strokovno

Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.

VEČ ...|12. 2. 2025
Hojs: Policija je v času protestov delo opravila strokovno

Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.

Radio Ognjišče

infopolicijapogovorkomentar

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|28. 5. 2025
Slovenija polnopravna članica Cerna

Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.

Slovenija polnopravna članica Cerna

Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.

Helena Križnik

politikaživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|30. 5. 2025
Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

mag. Božo Rustja

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 6. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. junij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. junij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|27. 5. 2025
Smisel življenja je...

V oddaji Sol in luč na Radiu Ognjišče iščemo odgovore na vprašanja življenja na smisel in v odgovorih je velikokrat govora o vrednotah. Ker so mladi v teh mesecih na različnih razpotjih življenja, smo v tokratni oddaji ponovili izbor odlomkov iz knjige z naslovom Moralne vrednote za mlade.  Zbirko zgodb, ki pomagajo oblikovati svet vrednot, je uredil in opremil William Bennett.

Smisel življenja je...

V oddaji Sol in luč na Radiu Ognjišče iščemo odgovore na vprašanja življenja na smisel in v odgovorih je velikokrat govora o vrednotah. Ker so mladi v teh mesecih na različnih razpotjih življenja, smo v tokratni oddaji ponovili izbor odlomkov iz knjige z naslovom Moralne vrednote za mlade.  Zbirko zgodb, ki pomagajo oblikovati svet vrednot, je uredil in opremil William Bennett.

Tadej Sadar

družbavzgojaodnosi

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|1. 6. 2025
Junijska pobožnost - Vrtnice

Prvo nedeljo v juniju smo spomnili na junijsko pobožnost na čast Jezusovemu presvetemu Srcu - vrtnice. Avtor letošnjih vrtnic z naslovom Kristus, naše upanje, je prof. dr. Anton Štrukelj, ki je bil tudi tokratni osrednji sogovornik.

Junijska pobožnost - Vrtnice

Prvo nedeljo v juniju smo spomnili na junijsko pobožnost na čast Jezusovemu presvetemu Srcu - vrtnice. Avtor letošnjih vrtnic z naslovom Kristus, naše upanje, je prof. dr. Anton Štrukelj, ki je bil tudi tokratni osrednji sogovornik.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ...|1. 6. 2025
Spominjamo se dne 1. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|1. 6. 2025
Zakaj mnogi odhajajo v Paray le Monial?

Slišali smo kaj je papež spregovoril pred nedeljsko opoldansko molitvijo, kako nas je spodbudil pri svoji drugi katehezi in kaj je sporočil vernikom svoje, rimske, škofije. Naš gost pa je bil Marcel Kené, ki je predstavil svojo izkušnjo bivanja v Paray le Monialu s skupnostjo Emanuel. Letos se namreč spominjamo 350. obletnice videnj francoske redovnice Marjete Marije Alacoque.

Zakaj mnogi odhajajo v Paray le Monial?

Slišali smo kaj je papež spregovoril pred nedeljsko opoldansko molitvijo, kako nas je spodbudil pri svoji drugi katehezi in kaj je sporočil vernikom svoje, rimske, škofije. Naš gost pa je bil Marcel Kené, ki je predstavil svojo izkušnjo bivanja v Paray le Monialu s skupnostjo Emanuel. Letos se namreč spominjamo 350. obletnice videnj francoske redovnice Marjete Marije Alacoque.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|1. 6. 2025
Talenti

Sredi druge svetovne vojne je ameriška mornarica mrzlično iskala talente. Štirje mladi fantje so trepetajoč stali v kratkih hlačah in ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Talenti

Sredi druge svetovne vojne je ameriška mornarica mrzlično iskala talente. Štirje mladi fantje so trepetajoč stali v kratkih hlačah in ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost