Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 8. 2022
Dr. Žiga Turk: Vojni v Ukrajini ni videti konca

V oddaji je bil naš gost dr. Žiga Turk. Govorili smo o vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca, o zbiranju referendumskih podpisov pod vladni zakon o RTV Slovenija in o pripravah na predsedniške volitve in o jeseni, kot jo vidi naš sogovornik.

Dr. Žiga Turk: Vojni v Ukrajini ni videti konca

V oddaji je bil naš gost dr. Žiga Turk. Govorili smo o vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca, o zbiranju referendumskih podpisov pod vladni zakon o RTV Slovenija in o pripravah na predsedniške volitve in o jeseni, kot jo vidi naš sogovornik.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk: Vojni v Ukrajini ni videti konca

V oddaji je bil naš gost dr. Žiga Turk. Govorili smo o vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca, o zbiranju referendumskih podpisov pod vladni zakon o RTV Slovenija in o pripravah na predsedniške volitve in o jeseni, kot jo vidi naš sogovornik.

VEČ ...|1. 8. 2022
Dr. Žiga Turk: Vojni v Ukrajini ni videti konca

V oddaji je bil naš gost dr. Žiga Turk. Govorili smo o vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca, o zbiranju referendumskih podpisov pod vladni zakon o RTV Slovenija in o pripravah na predsedniške volitve in o jeseni, kot jo vidi naš sogovornik.

Tanja Dominko

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 7. 2022
Ddr. Klemen Jaklič: Odločitev Ustavnega sodišča o istospolnih partnerjih in posvojitvi

V tokratni oddaji smo osrednji del pogovora z ustavnim sodnikom Klemenom Jakličem namenili odločitvi Ustavnega sodišča. To je odločilo, da je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Za takšno odločitev je glasovalo šest sodnikov, trije so bili proti - poleg Jakliča še sodnika Marko Šorli in Rok Svetlič. Gosta smo vprašali tudi, na kaj je potrebno paziti pri upravljanju države s strani vladajoče koalicije – predvsem, kako morajo biti pripravljeni zakoni, da na ustavnem sodišču ne padejo.

Ddr. Klemen Jaklič: Odločitev Ustavnega sodišča o istospolnih partnerjih in posvojitvi

V tokratni oddaji smo osrednji del pogovora z ustavnim sodnikom Klemenom Jakličem namenili odločitvi Ustavnega sodišča. To je odločilo, da je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Za takšno odločitev je glasovalo šest sodnikov, trije so bili proti - poleg Jakliča še sodnika Marko Šorli in Rok Svetlič. Gosta smo vprašali tudi, na kaj je potrebno paziti pri upravljanju države s strani vladajoče koalicije – predvsem, kako morajo biti pripravljeni zakoni, da na ustavnem sodišču ne padejo.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Ddr. Klemen Jaklič: Odločitev Ustavnega sodišča o istospolnih partnerjih in posvojitvi

V tokratni oddaji smo osrednji del pogovora z ustavnim sodnikom Klemenom Jakličem namenili odločitvi Ustavnega sodišča. To je odločilo, da je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Za takšno odločitev je glasovalo šest sodnikov, trije so bili proti - poleg Jakliča še sodnika Marko Šorli in Rok Svetlič. Gosta smo vprašali tudi, na kaj je potrebno paziti pri upravljanju države s strani vladajoče koalicije – predvsem, kako morajo biti pripravljeni zakoni, da na ustavnem sodišču ne padejo.

VEČ ...|18. 7. 2022
Ddr. Klemen Jaklič: Odločitev Ustavnega sodišča o istospolnih partnerjih in posvojitvi

V tokratni oddaji smo osrednji del pogovora z ustavnim sodnikom Klemenom Jakličem namenili odločitvi Ustavnega sodišča. To je odločilo, da je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Za takšno odločitev je glasovalo šest sodnikov, trije so bili proti - poleg Jakliča še sodnika Marko Šorli in Rok Svetlič. Gosta smo vprašali tudi, na kaj je potrebno paziti pri upravljanju države s strani vladajoče koalicije – predvsem, kako morajo biti pripravljeni zakoni, da na ustavnem sodišču ne padejo.

Franci Trstenjak

politikadružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Informativni prispevki

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 6. 2022
Barbara in Jan Zobec: Povojni poboji in potrebe po reformaciji sodstva

V oddaji smo gostili Vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu se bomo najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanjem potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA glede splava in pri vojni v Ukrajini

Barbara in Jan Zobec: Povojni poboji in potrebe po reformaciji sodstva

V oddaji smo gostili Vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu se bomo najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanjem potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA glede splava in pri vojni v Ukrajini

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Barbara in Jan Zobec: Povojni poboji in potrebe po reformaciji sodstva

V oddaji smo gostili Vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu se bomo najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanjem potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA glede splava in pri vojni v Ukrajini

VEČ ...|6. 6. 2022
Barbara in Jan Zobec: Povojni poboji in potrebe po reformaciji sodstva

V oddaji smo gostili Vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V luči spominske maše v Kočevskem rogu se bomo najprej ustavili pri povojnih pobojih, nato nadaljevali z vprašanjem potrebe po reformaciji sodstva ter se ob sklepu ustavili pri odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA glede splava in pri vojni v Ukrajini

Alen Salihović

politikadružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2022
Po oceni Videtiča in Mamića večina predlagane ministrske ekipe presenečenje

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

Po oceni Videtiča in Mamića večina predlagane ministrske ekipe presenečenje

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

infopolitikakomentardržavni zborDomovina

Informativni prispevki

Po oceni Videtiča in Mamića večina predlagane ministrske ekipe presenečenje

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

VEČ ...|12. 5. 2022
Po oceni Videtiča in Mamića večina predlagane ministrske ekipe presenečenje

Eno od presenečenj predlagane ministrske ekipe je, da nekaj imen manjka, je v komentarju za Radio Ognjišče dejal politični komentator Miran Videtič. Da gre za smešen predlog, ki hkrati zbuja skrb pa meni Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

Alen Salihović

infopolitikakomentardržavni zborDomovina

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 5. 2022
Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativni prispevki

Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

VEČ ...|11. 5. 2022
Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

Alen Salihović

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 4. 2022
Čakš v komentarju po volilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine o razlikah na eni in drugi strani

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

Čakš v komentarju po volilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine o razlikah na eni in drugi strani

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativni prispevki

Čakš v komentarju po volilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine o razlikah na eni in drugi strani

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

VEČ ...|22. 4. 2022
Čakš v komentarju po volilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine o razlikah na eni in drugi strani

Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.  

Tanja Dominko

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 4. 2022
Tomšič in Nahtigal za Radio Ognjišče o tem, kaj je prinesla volilna kampanja

Volilna kampanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami se izteka. Opolnoči bo začel veljati molk, ki bo veljal do nedelje do zaprtja volišč. Na ministrstvu za notranje zadeve bo v času volilnega molka delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah. Za komentar kampanje smo vprašali publicista Matevža Tomšiča in političnega komentatorja Martina Nahtigala.

Tomšič in Nahtigal za Radio Ognjišče o tem, kaj je prinesla volilna kampanja

Volilna kampanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami se izteka. Opolnoči bo začel veljati molk, ki bo veljal do nedelje do zaprtja volišč. Na ministrstvu za notranje zadeve bo v času volilnega molka delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah. Za komentar kampanje smo vprašali publicista Matevža Tomšiča in političnega komentatorja Martina Nahtigala.

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativni prispevki

Tomšič in Nahtigal za Radio Ognjišče o tem, kaj je prinesla volilna kampanja

Volilna kampanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami se izteka. Opolnoči bo začel veljati molk, ki bo veljal do nedelje do zaprtja volišč. Na ministrstvu za notranje zadeve bo v času volilnega molka delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah. Za komentar kampanje smo vprašali publicista Matevža Tomšiča in političnega komentatorja Martina Nahtigala.

VEČ ...|22. 4. 2022
Tomšič in Nahtigal za Radio Ognjišče o tem, kaj je prinesla volilna kampanja

Volilna kampanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami se izteka. Opolnoči bo začel veljati molk, ki bo veljal do nedelje do zaprtja volišč. Na ministrstvu za notranje zadeve bo v času volilnega molka delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah. Za komentar kampanje smo vprašali publicista Matevža Tomšiča in političnega komentatorja Martina Nahtigala.

Alen Salihović

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 7. 2022
Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Blaž Lesnik

duhovnostranesplavodnosiRahelin vinogradvzgoja

Naš gost

VEČ ...|6. 8. 2022
Tadeja Krečič Scholten

V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.

Tadeja Krečič Scholten

V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.

Damijana Medved

spominživljenjeNikoli ni prepoznoRadio Slovenijanovinarkagledališčepisateljica

Naš pogled

VEČ ...|2. 8. 2022
Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tadej Sadar

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 8. 2022
Goriški večer, 2. del

Kako je s postopkom vračanja Narodnega doma v Trstu? Kakšen zgled identitete nam je Boris Pahor in kako je bil povezan s politiko? Kakšna je italijanska politika? Tudi o tem je na Goriškem večeru v Dornberku govorila senatorka Tatjana Rojc. 

Goriški večer, 2. del

Kako je s postopkom vračanja Narodnega doma v Trstu? Kakšen zgled identitete nam je Boris Pahor in kako je bil povezan s politiko? Kakšna je italijanska politika? Tudi o tem je na Goriškem večeru v Dornberku govorila senatorka Tatjana Rojc. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pogovor o

VEČ ...|3. 8. 2022
Dr. Lahovnik o inflaciji, draginjskih ukrepih ter spremembah davčne zakonodaje, o slednjih tudi mag. Simič

V Pogovoru o smo gostili ekonomista in profesorja dr. Mateja Lahovnika. Z njim smo se pogovarjali o zaostreni ekonomski sliki v svetu pa tudi o ukrepih, ki jih zoper draginjo pripravlja slovenska vlada. Za komentar draginjskih ukrepov smo vprašali predstavnika predsednika Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, za komentar visoke inflacije pa glavnega ekonomista pri Gospodarski zobnici Slovenije Bojana Ivanca. Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič pa je, tako kot dr. Lahovnik komentiral nove predloge sprememb davčne zakonodaje, ki bo dodatno obdavčila visokokvalificirane delavce in oddajanje nepremičnin.

 

Dr. Lahovnik o inflaciji, draginjskih ukrepih ter spremembah davčne zakonodaje, o slednjih tudi mag. Simič

V Pogovoru o smo gostili ekonomista in profesorja dr. Mateja Lahovnika. Z njim smo se pogovarjali o zaostreni ekonomski sliki v svetu pa tudi o ukrepih, ki jih zoper draginjo pripravlja slovenska vlada. Za komentar draginjskih ukrepov smo vprašali predstavnika predsednika Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, za komentar visoke inflacije pa glavnega ekonomista pri Gospodarski zobnici Slovenije Bojana Ivanca. Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič pa je, tako kot dr. Lahovnik komentiral nove predloge sprememb davčne zakonodaje, ki bo dodatno obdavčila visokokvalificirane delavce in oddajanje nepremičnin.

 

Alen Salihović

pogovor oinflacijadraginjapolitikainfodavki

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 8. 2022
Ana Toroš o manj znanem Alojzu Gradniku

Spominjamo se

VEČ ...|9. 8. 2022
Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinakulinarikatradicijaizročilo

Svetovalnica

VEČ ...|9. 8. 2022
Poletna gneča

Žena z moževim novim avtomobilom povzroči nesrečo. Polna skrbi brska med dokumenti in opazi listič, ki pade iz zavarovalne police. Na njem je z velikimi črkami napisano: »Draga žena. Če boš potrebovala polico v primeru nesreče, vedi, da nimam rad avta, ampak tebe!«  

Simpatično zgodbo smo izbrali kot napovednik za Svetovalnico v kateri smo s strokovnjakom Branetom Nastranom govorili o poletni gneči, o tem, kako primerno ukrepati v primeru nesreče in še o čem.

Poletna gneča

Žena z moževim novim avtomobilom povzroči nesrečo. Polna skrbi brska med dokumenti in opazi listič, ki pade iz zavarovalne police. Na njem je z velikimi črkami napisano: »Draga žena. Če boš potrebovala polico v primeru nesreče, vedi, da nimam rad avta, ampak tebe!«  

Simpatično zgodbo smo izbrali kot napovednik za Svetovalnico v kateri smo s strokovnjakom Branetom Nastranom govorili o poletni gneči, o tem, kako primerno ukrepati v primeru nesreče in še o čem.

Marjan Bunič

svetovanjepromet