Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 10. 2022
Prof. Ernest Petrič: Predsedniške volitve in razmere v Ukrajini

V tokratni oddaji s prof. Ernestom Petričem o bližnjih predsedniških volitvah, funkciji predsednika države, kvalitetah, ki naj bi jih imel … O razmerah v Ukrajini po priključitvi štirih regij Rusiji in vnovičnem raketiranju vseh pomembnejših mest v državi. Pa tudi o volitvah v sosednji Italiji ter v Bosni in Hercegovini. 

Prof. Ernest Petrič: Predsedniške volitve in razmere v Ukrajini

V tokratni oddaji s prof. Ernestom Petričem o bližnjih predsedniških volitvah, funkciji predsednika države, kvalitetah, ki naj bi jih imel … O razmerah v Ukrajini po priključitvi štirih regij Rusiji in vnovičnem raketiranju vseh pomembnejših mest v državi. Pa tudi o volitvah v sosednji Italiji ter v Bosni in Hercegovini. 

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. Ernest Petrič: Predsedniške volitve in razmere v Ukrajini

V tokratni oddaji s prof. Ernestom Petričem o bližnjih predsedniških volitvah, funkciji predsednika države, kvalitetah, ki naj bi jih imel … O razmerah v Ukrajini po priključitvi štirih regij Rusiji in vnovičnem raketiranju vseh pomembnejših mest v državi. Pa tudi o volitvah v sosednji Italiji ter v Bosni in Hercegovini. 

VEČ ...|17. 10. 2022
Prof. Ernest Petrič: Predsedniške volitve in razmere v Ukrajini

V tokratni oddaji s prof. Ernestom Petričem o bližnjih predsedniških volitvah, funkciji predsednika države, kvalitetah, ki naj bi jih imel … O razmerah v Ukrajini po priključitvi štirih regij Rusiji in vnovičnem raketiranju vseh pomembnejših mest v državi. Pa tudi o volitvah v sosednji Italiji ter v Bosni in Hercegovini. 

Tone Gorjup

politikadružbakomentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

infočasnikkomentarzoran janković. jože dežmanpobojiinfo

Komentar Časnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Jože Dežman

infočasnikkomentarzoran janković. jože dežmanpobojiinfo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 9. 2022
Videtič, Jančič in Mamić o aktualnem političnem dogajanju

Analizirali smo politično ozračje v Sloveniji. Politični komentator Miran Videtič, urednik Siola Peter Jančič in urednik Tednika Domovina Tino Mamič so spregovorili o delovanju vlade, na tapeti pa je v začetku bila tudi predsedniška tekma.

Videtič, Jančič in Mamić o aktualnem političnem dogajanju

Analizirali smo politično ozračje v Sloveniji. Politični komentator Miran Videtič, urednik Siola Peter Jančič in urednik Tednika Domovina Tino Mamič so spregovorili o delovanju vlade, na tapeti pa je v začetku bila tudi predsedniška tekma.

Pogovor opolitikakomentarinfo

Spoznanje več, predsodek manj

Videtič, Jančič in Mamić o aktualnem političnem dogajanju

Analizirali smo politično ozračje v Sloveniji. Politični komentator Miran Videtič, urednik Siola Peter Jančič in urednik Tednika Domovina Tino Mamič so spregovorili o delovanju vlade, na tapeti pa je v začetku bila tudi predsedniška tekma.

VEČ ...|19. 9. 2022
Videtič, Jančič in Mamić o aktualnem političnem dogajanju

Analizirali smo politično ozračje v Sloveniji. Politični komentator Miran Videtič, urednik Siola Peter Jančič in urednik Tednika Domovina Tino Mamič so spregovorili o delovanju vlade, na tapeti pa je v začetku bila tudi predsedniška tekma.

Alen Salihović

Pogovor opolitikakomentarinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 9. 2022
Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

infodružbaduhovnostinfokomentarodnosipogovor

Informativni prispevki

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

VEČ ...|8. 9. 2022
Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

Radio Ognjišče

infodružbaduhovnostinfokomentarodnosipogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 8. 2022
Prof. dr. Stane Granda o podpori vladi, predsedniških kandidatih in dnevu spomina

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je opravila Mediana. To je bila prva tema, ki jo je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« komentiral profesor. dr. Stane Granda ter poskušal odgovoriti na vprašanje, kam se obrača slovenski politični prostor in kaj se dogaja z volivci, ki se bodo kar dvakrat v tej jeseni odpravili na volišča. Prav tako je bilo eno od vprašanj, kako ocenjuje kandidatke in kandidate za predsedniške volitve ter odnos vlade do evropskega dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci. 

Prof. dr. Stane Granda o podpori vladi, predsedniških kandidatih in dnevu spomina

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je opravila Mediana. To je bila prva tema, ki jo je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« komentiral profesor. dr. Stane Granda ter poskušal odgovoriti na vprašanje, kam se obrača slovenski politični prostor in kaj se dogaja z volivci, ki se bodo kar dvakrat v tej jeseni odpravili na volišča. Prav tako je bilo eno od vprašanj, kako ocenjuje kandidatke in kandidate za predsedniške volitve ter odnos vlade do evropskega dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci. 

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Stane Granda o podpori vladi, predsedniških kandidatih in dnevu spomina

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je opravila Mediana. To je bila prva tema, ki jo je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« komentiral profesor. dr. Stane Granda ter poskušal odgovoriti na vprašanje, kam se obrača slovenski politični prostor in kaj se dogaja z volivci, ki se bodo kar dvakrat v tej jeseni odpravili na volišča. Prav tako je bilo eno od vprašanj, kako ocenjuje kandidatke in kandidate za predsedniške volitve ter odnos vlade do evropskega dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci. 

VEČ ...|29. 8. 2022
Prof. dr. Stane Granda o podpori vladi, predsedniških kandidatih in dnevu spomina

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je opravila Mediana. To je bila prva tema, ki jo je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« komentiral profesor. dr. Stane Granda ter poskušal odgovoriti na vprašanje, kam se obrača slovenski politični prostor in kaj se dogaja z volivci, ki se bodo kar dvakrat v tej jeseni odpravili na volišča. Prav tako je bilo eno od vprašanj, kako ocenjuje kandidatke in kandidate za predsedniške volitve ter odnos vlade do evropskega dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci. 

Alen Salihović

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 8. 2022
Dr. Žiga Turk: Vojni v Ukrajini ni videti konca

V oddaji je bil naš gost dr. Žiga Turk. Govorili smo o vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca, o zbiranju referendumskih podpisov pod vladni zakon o RTV Slovenija in o pripravah na predsedniške volitve in o jeseni, kot jo vidi naš sogovornik.

Dr. Žiga Turk: Vojni v Ukrajini ni videti konca

V oddaji je bil naš gost dr. Žiga Turk. Govorili smo o vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca, o zbiranju referendumskih podpisov pod vladni zakon o RTV Slovenija in o pripravah na predsedniške volitve in o jeseni, kot jo vidi naš sogovornik.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk: Vojni v Ukrajini ni videti konca

V oddaji je bil naš gost dr. Žiga Turk. Govorili smo o vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca, o zbiranju referendumskih podpisov pod vladni zakon o RTV Slovenija in o pripravah na predsedniške volitve in o jeseni, kot jo vidi naš sogovornik.

VEČ ...|1. 8. 2022
Dr. Žiga Turk: Vojni v Ukrajini ni videti konca

V oddaji je bil naš gost dr. Žiga Turk. Govorili smo o vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca, o zbiranju referendumskih podpisov pod vladni zakon o RTV Slovenija in o pripravah na predsedniške volitve in o jeseni, kot jo vidi naš sogovornik.

Tanja Dominko

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 7. 2022
Ddr. Klemen Jaklič: Odločitev Ustavnega sodišča o istospolnih partnerjih in posvojitvi

V tokratni oddaji smo osrednji del pogovora z ustavnim sodnikom Klemenom Jakličem namenili odločitvi Ustavnega sodišča. To je odločilo, da je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Za takšno odločitev je glasovalo šest sodnikov, trije so bili proti - poleg Jakliča še sodnika Marko Šorli in Rok Svetlič. Gosta smo vprašali tudi, na kaj je potrebno paziti pri upravljanju države s strani vladajoče koalicije – predvsem, kako morajo biti pripravljeni zakoni, da na ustavnem sodišču ne padejo.

Ddr. Klemen Jaklič: Odločitev Ustavnega sodišča o istospolnih partnerjih in posvojitvi

V tokratni oddaji smo osrednji del pogovora z ustavnim sodnikom Klemenom Jakličem namenili odločitvi Ustavnega sodišča. To je odločilo, da je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Za takšno odločitev je glasovalo šest sodnikov, trije so bili proti - poleg Jakliča še sodnika Marko Šorli in Rok Svetlič. Gosta smo vprašali tudi, na kaj je potrebno paziti pri upravljanju države s strani vladajoče koalicije – predvsem, kako morajo biti pripravljeni zakoni, da na ustavnem sodišču ne padejo.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Ddr. Klemen Jaklič: Odločitev Ustavnega sodišča o istospolnih partnerjih in posvojitvi

V tokratni oddaji smo osrednji del pogovora z ustavnim sodnikom Klemenom Jakličem namenili odločitvi Ustavnega sodišča. To je odločilo, da je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Za takšno odločitev je glasovalo šest sodnikov, trije so bili proti - poleg Jakliča še sodnika Marko Šorli in Rok Svetlič. Gosta smo vprašali tudi, na kaj je potrebno paziti pri upravljanju države s strani vladajoče koalicije – predvsem, kako morajo biti pripravljeni zakoni, da na ustavnem sodišču ne padejo.

VEČ ...|18. 7. 2022
Ddr. Klemen Jaklič: Odločitev Ustavnega sodišča o istospolnih partnerjih in posvojitvi

V tokratni oddaji smo osrednji del pogovora z ustavnim sodnikom Klemenom Jakličem namenili odločitvi Ustavnega sodišča. To je odločilo, da je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Za takšno odločitev je glasovalo šest sodnikov, trije so bili proti - poleg Jakliča še sodnika Marko Šorli in Rok Svetlič. Gosta smo vprašali tudi, na kaj je potrebno paziti pri upravljanju države s strani vladajoče koalicije – predvsem, kako morajo biti pripravljeni zakoni, da na ustavnem sodišču ne padejo.

Franci Trstenjak

politikadružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Informativni prispevki

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|29. 11. 2022
Predvsem ne izgubi poguma

Imej pogum! S pogumom premagaš vse.

Predvsem ne izgubi poguma

Imej pogum! S pogumom premagaš vse.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 11. 2022
Branko Cestnik: Komentar volitev in referendumov

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Spet smo govorili o aktualnostih s področja Cerkve in družbe. Kot dobri novici smo izpostavili 28. rojstni dan Radia Ognjišče in minuli teden Karitas, ki nas je spet prepričal, da dobrodelnost še vedno zaseda pomemben položaj v naši krščanski drži. Seveda pa smo komentirali tudi vse volitve in referendume, ki so že za nami.

Branko Cestnik: Komentar volitev in referendumov

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Spet smo govorili o aktualnostih s področja Cerkve in družbe. Kot dobri novici smo izpostavili 28. rojstni dan Radia Ognjišče in minuli teden Karitas, ki nas je spet prepričal, da dobrodelnost še vedno zaseda pomemben položaj v naši krščanski drži. Seveda pa smo komentirali tudi vse volitve in referendume, ki so že za nami.

Jože Bartolj

politikadružba

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 11. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. november 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. november 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|26. 11. 2022
Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Mateja

spominživljenje

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 11. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. november 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. november 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 11. 2022
Aleksander Bassin - Obris mojega časa (avtobiografija)

Aleksander Bassin - Obris mojega časa (avtobiografija)

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostAleksander BassinObris mojega časa

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 11. 2022
Adventni venčki razstavljeni v Kungoti

Rezbarsko umetniško društvo KUNGOŠKI DETLI iz Zg. Kungote so pripravili največjo vseslovensko razstavo adventnih venčkov, na kateri sodelujejo člani številnih rezbarskih in rokodelskih društev vse Slovenije. Pogovarjali smo se z Jožico Ferk.   

Adventni venčki razstavljeni v Kungoti

Rezbarsko umetniško društvo KUNGOŠKI DETLI iz Zg. Kungote so pripravili največjo vseslovensko razstavo adventnih venčkov, na kateri sodelujejo člani številnih rezbarskih in rokodelskih društev vse Slovenije. Pogovarjali smo se z Jožico Ferk.   

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 11. 2022
Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

Robert Božič

naravakmetijstvonamakanjerazpisi EU

Svetovalnica

VEČ ...|29. 11. 2022
Vloga starih staršev v družini

V tokratni oddaji je bil naš gost Miha Ruparčič, s katerim smo spregovorili o vlogi starih staršev pri vzgoji vnukov.

Vloga starih staršev v družini

V tokratni oddaji je bil naš gost Miha Ruparčič, s katerim smo spregovorili o vlogi starih staršev pri vzgoji vnukov.

Mateja Subotičanec

svetovanjedružina