Virusne respiratorne okužbe so v porastu od konca lanskega decembra. Bolnišnice, kjer so bile razmere minuli konec tedna zaradi pomanjkanja postelj in osebja dramatične, so omejile obiske. Kako pa se lahko sami omejimo, da ne prispevamo k širjenju okužb, ki so lahko predvsem za ranljive skupine usodne? Kateri podtip gripe letos prevladuje, kakšen potek predvideva stroka in kako razlikujemo gripo od ostalih okužb? Naša gostja je bila infektologinja Mateja Logar.

Agencija EFSA poroča, da so od junija do septembra v Evropi zabeležili izjemno število odkritij virusa visoko patogene aviarne influence pri divjih in domačih pticah. Minuli teden so pri labodih okužbo odkrili tudi v okolici Apač.

Danes je potrjen tudi prvi primer okužbe z aviarno influenco pri poginulem labodu, ki so ga našli v okolici Pragerskega, je za naš radio povedala mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.