Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2024
Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

komentarspomenik slovenske osamosvojitveTrg republikedemokratizacijatotalitarizemčlovekove pravicerevolucijaosamosvojitevplebiscitarna voljaevropske vrednotezavračanje totalitarizmovkulturna dediščinapolitikaZdruženje VSO

Komentar Časnik.si

Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

VEČ ...|22. 5. 2024
Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

Združenje VSO

komentarspomenik slovenske osamosvojitveTrg republikedemokratizacijatotalitarizemčlovekove pravicerevolucijaosamosvojitevplebiscitarna voljaevropske vrednotezavračanje totalitarizmovkulturna dediščinapolitikaZdruženje VSO

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 6. 2024
V Trstu spomin na Rebulo in Piščanca

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je v sodelovanju z založbo Beletrina tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani na Ulici Donizetti, ki je bil tudi zadnji v tej sezoni, posvetilo 100. obletnici rojstva tržaškega pisatelja Alojza Rebule. Krstno so predstavili ponatis njegovega znanega romana Senčni ples. Prva izdaja sega v leto 1960. Glavni sogovornik na večeru je bil avtor spremne besede Primož Sturman. V pogovoru s predsednikom društva Martinom Brecljem je sodelovala tudi urednica omenjene založbe Tina Vrščaj. V župnijski cerkvi apostola Jerneja v Barkovljah v Trstu pa je v nedeljo po večerni sveti maši potekal recital poezije Lada Piščanca, duhovnika in pesnika, ki se je prav tam rodil pred 110-imi leti, 16. junija, umrl pa je nasilne smrti pred 80-imi leti, leta 1944 v Cerknem. Dogodek je sodil v okvir niza Pasijonke - Pesmi o trpljenju v vojni in miru, ki ga prireja Muzejsko društvo Škofija Loka v sodelovanju s Knjižnico Dušana Černeta iz Trsta in župnijo iz Barkovelj. 

V Trstu spomin na Rebulo in Piščanca

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je v sodelovanju z založbo Beletrina tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani na Ulici Donizetti, ki je bil tudi zadnji v tej sezoni, posvetilo 100. obletnici rojstva tržaškega pisatelja Alojza Rebule. Krstno so predstavili ponatis njegovega znanega romana Senčni ples. Prva izdaja sega v leto 1960. Glavni sogovornik na večeru je bil avtor spremne besede Primož Sturman. V pogovoru s predsednikom društva Martinom Brecljem je sodelovala tudi urednica omenjene založbe Tina Vrščaj. V župnijski cerkvi apostola Jerneja v Barkovljah v Trstu pa je v nedeljo po večerni sveti maši potekal recital poezije Lada Piščanca, duhovnika in pesnika, ki se je prav tam rodil pred 110-imi leti, 16. junija, umrl pa je nasilne smrti pred 80-imi leti, leta 1944 v Cerknem. Dogodek je sodil v okvir niza Pasijonke - Pesmi o trpljenju v vojni in miru, ki ga prireja Muzejsko društvo Škofija Loka v sodelovanju s Knjižnico Dušana Černeta iz Trsta in župnijo iz Barkovelj. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Duhovna misel

VEČ ...|20. 6. 2024
Trdno veruj v Boga

V neki družini je bil oče brezverec, mati pa ...

Iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

 

Trdno veruj v Boga

V neki družini je bil oče brezverec, mati pa ...

Iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

 

Božo Rustja

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2024
Irena Matko Lukan

V sobotnem popoldnevu smo se z našo gostjo predajali literaturi in branju. Predvsem literaturi za otroke. Naša gostja je bila namreč Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Po osnovni izobrazbi sicer socialna delavka in tudi družinsko izkustvena geštalt terapevtka, ki je bila devet let zaposlena na Centru za socialno delo kot svetovalka na področju dela z družinami, je zadnja desetletja posvečena branju. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše. V okviru uredništva je predavala staršem, učiteljicam in vzgojiteljicam o pomenu branja in pripovedovanja. Bila je sourednica zbornika Beremo skupaj in soavtorica priročnika Branje za znanje, branje za zabavo. Od leta 2013 pa je urednica otroškega leposlovja; pod katero seveda spada tudi legendarna zbirka Čebelica. 

Irena Matko Lukan

V sobotnem popoldnevu smo se z našo gostjo predajali literaturi in branju. Predvsem literaturi za otroke. Naša gostja je bila namreč Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Po osnovni izobrazbi sicer socialna delavka in tudi družinsko izkustvena geštalt terapevtka, ki je bila devet let zaposlena na Centru za socialno delo kot svetovalka na področju dela z družinami, je zadnja desetletja posvečena branju. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše. V okviru uredništva je predavala staršem, učiteljicam in vzgojiteljicam o pomenu branja in pripovedovanja. Bila je sourednica zbornika Beremo skupaj in soavtorica priročnika Branje za znanje, branje za zabavo. Od leta 2013 pa je urednica otroškega leposlovja; pod katero seveda spada tudi legendarna zbirka Čebelica. 

Damijana Medved

spominživljenjeMladinska knjigaČebelicabranjeljudske pravljice

Moja zgodba

VEČ ...|16. 6. 2024
Mojca (Marija) Treven - Goropeke v času vojne in revolucije

Avtorica Mojca (Marija) Treven nam je predstavila knjigo z naslovom Goropeke v času vojne in revolucije. V knjigi so objavljena pričevanja starejših prebivalcev, ki razkrivajo boleče spomine predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje po njej, torej razkrivajo resnico zamolčane zgodovine. Zgodovinski spomin na težke dni nas opominja, da vojne ne prinašajo večjega blagostanja ali boljše ureditve, prinašajo pa veliko gorja in trpljenja.

Mojca (Marija) Treven - Goropeke v času vojne in revolucije

Avtorica Mojca (Marija) Treven nam je predstavila knjigo z naslovom Goropeke v času vojne in revolucije. V knjigi so objavljena pričevanja starejših prebivalcev, ki razkrivajo boleče spomine predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje po njej, torej razkrivajo resnico zamolčane zgodovine. Zgodovinski spomin na težke dni nas opominja, da vojne ne prinašajo večjega blagostanja ali boljše ureditve, prinašajo pa veliko gorja in trpljenja.

Jože Bartolj

spominpolitikaMojca TrevenMarija TrevenGoropeke v času vojne in revolucije

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 6. 2024
Gregor Čušin o predstavi Martin Krpan

Farno kulturno društvo Koroška Bela uprizarja gledališko predstavo Martin KRPAN, Frana Levstika s številno igralsko zasedbo, ki jo bodo v režiji Gregorja Čušina odigrali na prostem, v Pristavi v Javorniškem Rovtu. Na predstavo v petek, 21. junija, ob 21.h nas je v pogovoru povabil režiser Gregor Čušin!

Gregor Čušin o predstavi Martin Krpan

Farno kulturno društvo Koroška Bela uprizarja gledališko predstavo Martin KRPAN, Frana Levstika s številno igralsko zasedbo, ki jo bodo v režiji Gregorja Čušina odigrali na prostem, v Pristavi v Javorniškem Rovtu. Na predstavo v petek, 21. junija, ob 21.h nas je v pogovoru povabil režiser Gregor Čušin!

Jože Bartolj

kulturagledališčeMartin KrpanGregor ČušinFarno kulturno društvo Koroška Bela

Komentar Družina

VEČ ...|20. 6. 2024
Klemen Čeligoj: Oblaki v šolskem ogledalu

Naloga vsakega od nas, šolnikov, pa tudi učencev in staršev je, da skušamo katero od pack pobrisati.

Klemen Čeligoj: Oblaki v šolskem ogledalu

Naloga vsakega od nas, šolnikov, pa tudi učencev in staršev je, da skušamo katero od pack pobrisati.

Klemen Čeligoj

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|20. 6. 2024
Spominjamo se dne 20. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 6. 2024
Anko Lipušček Miklavič - Inovativnost v tradiciji?

Ob podelitvi najbolj inovativnih živil smo pred meseci k pogovoru povabili Anko Lipušček Miklavič, ki je bila dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, zdaj je v pokoju, poznana pa je tudi kot strastna zeliščarica. Vprašali smo jo po zgodbi, ki so jo ustvarjali v mlekarni in kako ob inovativnosti ostati predan tradiciji

Anko Lipušček Miklavič - Inovativnost v tradiciji?

Ob podelitvi najbolj inovativnih živil smo pred meseci k pogovoru povabili Anko Lipušček Miklavič, ki je bila dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, zdaj je v pokoju, poznana pa je tudi kot strastna zeliščarica. Vprašali smo jo po zgodbi, ki so jo ustvarjali v mlekarni in kako ob inovativnosti ostati predan tradiciji

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvo