Naš pogled

VEČ ...|28. 5. 2024
Bomo res umirali kot fotokopije?

Ali res znamo odpreti okna različnih pogledov in pri tem ostati zvesti svojim vrednotam? Se je ob bližajočih se volitvah in referendumih bolje oportunistično obrniti tja, kjer domnevno piha veter, ali pa gre v nogometni govorici za avtogol? Tudi o pravem dialogu na misijonskem večeru z glasbenikom Magnificom je  tokrat razmišljal Blaž Lesnik.

Bomo res umirali kot fotokopije?

Ali res znamo odpreti okna različnih pogledov in pri tem ostati zvesti svojim vrednotam? Se je ob bližajočih se volitvah in referendumih bolje oportunistično obrniti tja, kjer domnevno piha veter, ali pa gre v nogometni govorici za avtogol? Tudi o pravem dialogu na misijonskem večeru z glasbenikom Magnificom je  tokrat razmišljal Blaž Lesnik.

komentardialogreferendumevtanazijakonopljaMagnifico

Naš pogled

Bomo res umirali kot fotokopije?

Ali res znamo odpreti okna različnih pogledov in pri tem ostati zvesti svojim vrednotam? Se je ob bližajočih se volitvah in referendumih bolje oportunistično obrniti tja, kjer domnevno piha veter, ali pa gre v nogometni govorici za avtogol? Tudi o pravem dialogu na misijonskem večeru z glasbenikom Magnificom je  tokrat razmišljal Blaž Lesnik.

VEČ ...|28. 5. 2024
Bomo res umirali kot fotokopije?

Ali res znamo odpreti okna različnih pogledov in pri tem ostati zvesti svojim vrednotam? Se je ob bližajočih se volitvah in referendumih bolje oportunistično obrniti tja, kjer domnevno piha veter, ali pa gre v nogometni govorici za avtogol? Tudi o pravem dialogu na misijonskem večeru z glasbenikom Magnificom je  tokrat razmišljal Blaž Lesnik.

Blaž Lesnik

komentardialogreferendumevtanazijakonopljaMagnifico

Komentar tedna

VEČ ...|26. 1. 2024
Janez Juhant: Dialog ali pekel

Akademik prof. dr. Janez Juhant piše o dolgi poti od samozadovoljstva dobrega kristjana, ki spolnjuje svojo dolžnost, bere dober časopis’, ‘pravilno voli itd. – do življenja po božji roki in iz božje roke, v preprostosti otroka in ponižnosti cestninarja.

Janez Juhant: Dialog ali pekel

Akademik prof. dr. Janez Juhant piše o dolgi poti od samozadovoljstva dobrega kristjana, ki spolnjuje svojo dolžnost, bere dober časopis’, ‘pravilno voli itd. – do življenja po božji roki in iz božje roke, v preprostosti otroka in ponižnosti cestninarja.

komentarJanez JuhantDialog ali pekel

Komentar tedna

Janez Juhant: Dialog ali pekel

Akademik prof. dr. Janez Juhant piše o dolgi poti od samozadovoljstva dobrega kristjana, ki spolnjuje svojo dolžnost, bere dober časopis’, ‘pravilno voli itd. – do življenja po božji roki in iz božje roke, v preprostosti otroka in ponižnosti cestninarja.

VEČ ...|26. 1. 2024
Janez Juhant: Dialog ali pekel

Akademik prof. dr. Janez Juhant piše o dolgi poti od samozadovoljstva dobrega kristjana, ki spolnjuje svojo dolžnost, bere dober časopis’, ‘pravilno voli itd. – do življenja po božji roki in iz božje roke, v preprostosti otroka in ponižnosti cestninarja.

Radio Ognjišče

komentarJanez JuhantDialog ali pekel

Pogovor o

VEČ ...|5. 7. 2023
Pomen kulture dialoga in problematiko sovražnega govora

Povzeli smo posvet, ki ga je pripravil Državni svet, naslovil pa ga je »Pravni, moralni in psihološki izzivi omejevanja svobode izražanja ter kulture dialoga«. Na strokovno konferenco so povabili tudi naš radio, saj da se, kot so zapisali, zaveda pomena obravnave etičnih in moralnih vprašanj, odnosov med ljudmi ter pomena človekovega dostojanstva. Slišali bomo predsednika državnega sveta Marka Lotriča, profesor dr. Romana Globokara, profesorja dr. Miho Šepca in druge. Pobudnik posveta je bil Sindikat obrti in podjetništva, ki je najstarejša organizacija delavcev gospodarstva in že več kot 70 let soustvarja strokovne vsebine, ki prispevajo k strpnemu sobivanju v družbi in spodbujajo razreševanje sporov s pomočjo dialoga. Prisluhnite. 

Pomen kulture dialoga in problematiko sovražnega govora

Povzeli smo posvet, ki ga je pripravil Državni svet, naslovil pa ga je »Pravni, moralni in psihološki izzivi omejevanja svobode izražanja ter kulture dialoga«. Na strokovno konferenco so povabili tudi naš radio, saj da se, kot so zapisali, zaveda pomena obravnave etičnih in moralnih vprašanj, odnosov med ljudmi ter pomena človekovega dostojanstva. Slišali bomo predsednika državnega sveta Marka Lotriča, profesor dr. Romana Globokara, profesorja dr. Miho Šepca in druge. Pobudnik posveta je bil Sindikat obrti in podjetništva, ki je najstarejša organizacija delavcev gospodarstva in že več kot 70 let soustvarja strokovne vsebine, ki prispevajo k strpnemu sobivanju v družbi in spodbujajo razreševanje sporov s pomočjo dialoga. Prisluhnite. 

politikaživljenjedialogsovražni govor

Pogovor o

Pomen kulture dialoga in problematiko sovražnega govora

Povzeli smo posvet, ki ga je pripravil Državni svet, naslovil pa ga je »Pravni, moralni in psihološki izzivi omejevanja svobode izražanja ter kulture dialoga«. Na strokovno konferenco so povabili tudi naš radio, saj da se, kot so zapisali, zaveda pomena obravnave etičnih in moralnih vprašanj, odnosov med ljudmi ter pomena človekovega dostojanstva. Slišali bomo predsednika državnega sveta Marka Lotriča, profesor dr. Romana Globokara, profesorja dr. Miho Šepca in druge. Pobudnik posveta je bil Sindikat obrti in podjetništva, ki je najstarejša organizacija delavcev gospodarstva in že več kot 70 let soustvarja strokovne vsebine, ki prispevajo k strpnemu sobivanju v družbi in spodbujajo razreševanje sporov s pomočjo dialoga. Prisluhnite. 

VEČ ...|5. 7. 2023
Pomen kulture dialoga in problematiko sovražnega govora

Povzeli smo posvet, ki ga je pripravil Državni svet, naslovil pa ga je »Pravni, moralni in psihološki izzivi omejevanja svobode izražanja ter kulture dialoga«. Na strokovno konferenco so povabili tudi naš radio, saj da se, kot so zapisali, zaveda pomena obravnave etičnih in moralnih vprašanj, odnosov med ljudmi ter pomena človekovega dostojanstva. Slišali bomo predsednika državnega sveta Marka Lotriča, profesor dr. Romana Globokara, profesorja dr. Miho Šepca in druge. Pobudnik posveta je bil Sindikat obrti in podjetništva, ki je najstarejša organizacija delavcev gospodarstva in že več kot 70 let soustvarja strokovne vsebine, ki prispevajo k strpnemu sobivanju v družbi in spodbujajo razreševanje sporov s pomočjo dialoga. Prisluhnite. 

Rok Mihevc

politikaživljenjedialogsovražni govor

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 6. 2023
Dialog in gradnja mostov med verstvi

V Kopru je potekal »Forum za dialog in mir na Balkanu«, ki sta ga pripravila Slovenska škofovska konferenca in koprska škofija. Kajti iskanje miru med sosedi, sodržavljani, narodi in verstvi je večkrat dolga pot in umetnost, ki se je moramo naučiti. Tokrat smo prisluhnili škofu Petru Štumpfu.

Dialog in gradnja mostov med verstvi

V Kopru je potekal »Forum za dialog in mir na Balkanu«, ki sta ga pripravila Slovenska škofovska konferenca in koprska škofija. Kajti iskanje miru med sosedi, sodržavljani, narodi in verstvi je večkrat dolga pot in umetnost, ki se je moramo naučiti. Tokrat smo prisluhnili škofu Petru Štumpfu.

duhovnostsvetovanjestične točke verstevverski dialogmir na Balkanu

Življenje išče pot

Dialog in gradnja mostov med verstvi

V Kopru je potekal »Forum za dialog in mir na Balkanu«, ki sta ga pripravila Slovenska škofovska konferenca in koprska škofija. Kajti iskanje miru med sosedi, sodržavljani, narodi in verstvi je večkrat dolga pot in umetnost, ki se je moramo naučiti. Tokrat smo prisluhnili škofu Petru Štumpfu.

VEČ ...|28. 6. 2023
Dialog in gradnja mostov med verstvi

V Kopru je potekal »Forum za dialog in mir na Balkanu«, ki sta ga pripravila Slovenska škofovska konferenca in koprska škofija. Kajti iskanje miru med sosedi, sodržavljani, narodi in verstvi je večkrat dolga pot in umetnost, ki se je moramo naučiti. Tokrat smo prisluhnili škofu Petru Štumpfu.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjestične točke verstevverski dialogmir na Balkanu

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 6. 2023
Dialog terja soočanje s problemi v družbi in Cerkvi, ne pa zatiskanje oči pred perečimi problemi Slovenije

France Cukjati meni, da so forumi lahko dobra priložnost za izmenjavo mnenj in sodelovanje, vendar morajo biti ljudje dosledni pri izražanju svojega mnenja. To še posebej velja za državne in cerkvene funkcionarje.

Dialog terja soočanje s problemi v družbi in Cerkvi, ne pa zatiskanje oči pred perečimi problemi Slovenije

France Cukjati meni, da so forumi lahko dobra priložnost za izmenjavo mnenj in sodelovanje, vendar morajo biti ljudje dosledni pri izražanju svojega mnenja. To še posebej velja za državne in cerkvene funkcionarje.

komentarpolitikadialogCerkevzgodovina

Komentar Časnik.si

Dialog terja soočanje s problemi v družbi in Cerkvi, ne pa zatiskanje oči pred perečimi problemi Slovenije

France Cukjati meni, da so forumi lahko dobra priložnost za izmenjavo mnenj in sodelovanje, vendar morajo biti ljudje dosledni pri izražanju svojega mnenja. To še posebej velja za državne in cerkvene funkcionarje.

VEČ ...|28. 6. 2023
Dialog terja soočanje s problemi v družbi in Cerkvi, ne pa zatiskanje oči pred perečimi problemi Slovenije

France Cukjati meni, da so forumi lahko dobra priložnost za izmenjavo mnenj in sodelovanje, vendar morajo biti ljudje dosledni pri izražanju svojega mnenja. To še posebej velja za državne in cerkvene funkcionarje.

France Cukjati

komentarpolitikadialogCerkevzgodovina

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2023
Štirih dogodkov v sklopu Foruma za dialog in mir se je v Kopru udeležilo več kot 2000 ljudi

Koper je minuli konec tedna gostil enega največjih medverskih dogodkov pri nas. Skupaj se je na štirih srečanjih zbralo več kot 2000 ljudi, med njimi so bili visoki predstavniki krščanskih cerkva in islamske skupnosti, diplomati, gospodarstveniki, mladi in drugi snovalci družbenega življenja. Bolj kot številke je po srečanju pomembno to, kako se je dotaknilo udeležencev, nam je dejal generalni vikar koprske škofije Slavko Rebec. Podobno so za naš radio ocenili predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje, murskosoboški škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček in župnik v Kopru Primož Krečič.

Štirih dogodkov v sklopu Foruma za dialog in mir se je v Kopru udeležilo več kot 2000 ljudi

Koper je minuli konec tedna gostil enega največjih medverskih dogodkov pri nas. Skupaj se je na štirih srečanjih zbralo več kot 2000 ljudi, med njimi so bili visoki predstavniki krščanskih cerkva in islamske skupnosti, diplomati, gospodarstveniki, mladi in drugi snovalci družbenega življenja. Bolj kot številke je po srečanju pomembno to, kako se je dotaknilo udeležencev, nam je dejal generalni vikar koprske škofije Slavko Rebec. Podobno so za naš radio ocenili predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje, murskosoboški škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček in župnik v Kopru Primož Krečič.

infoforum za mir in dialogbalkandružbaduhovnostpolitika

Informativni prispevki

Štirih dogodkov v sklopu Foruma za dialog in mir se je v Kopru udeležilo več kot 2000 ljudi

Koper je minuli konec tedna gostil enega največjih medverskih dogodkov pri nas. Skupaj se je na štirih srečanjih zbralo več kot 2000 ljudi, med njimi so bili visoki predstavniki krščanskih cerkva in islamske skupnosti, diplomati, gospodarstveniki, mladi in drugi snovalci družbenega življenja. Bolj kot številke je po srečanju pomembno to, kako se je dotaknilo udeležencev, nam je dejal generalni vikar koprske škofije Slavko Rebec. Podobno so za naš radio ocenili predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje, murskosoboški škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček in župnik v Kopru Primož Krečič.

VEČ ...|20. 6. 2023
Štirih dogodkov v sklopu Foruma za dialog in mir se je v Kopru udeležilo več kot 2000 ljudi

Koper je minuli konec tedna gostil enega največjih medverskih dogodkov pri nas. Skupaj se je na štirih srečanjih zbralo več kot 2000 ljudi, med njimi so bili visoki predstavniki krščanskih cerkva in islamske skupnosti, diplomati, gospodarstveniki, mladi in drugi snovalci družbenega življenja. Bolj kot številke je po srečanju pomembno to, kako se je dotaknilo udeležencev, nam je dejal generalni vikar koprske škofije Slavko Rebec. Podobno so za naš radio ocenili predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje, murskosoboški škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček in župnik v Kopru Primož Krečič.

Alen Salihović

infoforum za mir in dialogbalkandružbaduhovnostpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2023
Božo Rustja pred forumom za dialog in mir, ki bo konec tedna v Kopru

Forum za dialog in mir v Evropi in na Balkanu, ki bo konec tedna potekal v Kopru, je odprt za vse. Le sobotni dopoldanski forum v občinski dvorani sv. Frančiška ima omejeno število navzočih, zato bo da del prenašala TV Slovenija. Več o poteku foruma, medijskem pokrivanju dogodkov in sodelovanju politike, pa v pogovoru s tiskovnim predstavnikom škofije Koper mag. Božom Rustjo.

Božo Rustja pred forumom za dialog in mir, ki bo konec tedna v Kopru

Forum za dialog in mir v Evropi in na Balkanu, ki bo konec tedna potekal v Kopru, je odprt za vse. Le sobotni dopoldanski forum v občinski dvorani sv. Frančiška ima omejeno število navzočih, zato bo da del prenašala TV Slovenija. Več o poteku foruma, medijskem pokrivanju dogodkov in sodelovanju politike, pa v pogovoru s tiskovnim predstavnikom škofije Koper mag. Božom Rustjo.

infoforum za mir in dialogbalkandružbaduhovnostpolitika

Informativni prispevki

Božo Rustja pred forumom za dialog in mir, ki bo konec tedna v Kopru

Forum za dialog in mir v Evropi in na Balkanu, ki bo konec tedna potekal v Kopru, je odprt za vse. Le sobotni dopoldanski forum v občinski dvorani sv. Frančiška ima omejeno število navzočih, zato bo da del prenašala TV Slovenija. Več o poteku foruma, medijskem pokrivanju dogodkov in sodelovanju politike, pa v pogovoru s tiskovnim predstavnikom škofije Koper mag. Božom Rustjo.

VEČ ...|16. 6. 2023
Božo Rustja pred forumom za dialog in mir, ki bo konec tedna v Kopru

Forum za dialog in mir v Evropi in na Balkanu, ki bo konec tedna potekal v Kopru, je odprt za vse. Le sobotni dopoldanski forum v občinski dvorani sv. Frančiška ima omejeno število navzočih, zato bo da del prenašala TV Slovenija. Več o poteku foruma, medijskem pokrivanju dogodkov in sodelovanju politike, pa v pogovoru s tiskovnim predstavnikom škofije Koper mag. Božom Rustjo.

Tone Gorjup

infoforum za mir in dialogbalkandružbaduhovnostpolitika

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 7. 2022
Oče in Stvarnik vseh je lahko temeljna stična točka muslimanov in katoličanov

Govorili smo o medkulturnem taboru večjih turških oz. muslimanskih in katoliških družin, ki se je minuli teden sklenil pri sv. Jožefu v Celju z naslovom Počimo mehurčke. Tokrat nas je zanimalo, kako organizatorji in udeleženci vidijo stične točke in kaj jim pomeni udeležba na taboru, ki se ga je udeležilo več kot 70 odraslih in otrok.

Oče in Stvarnik vseh je lahko temeljna stična točka muslimanov in katoličanov

Govorili smo o medkulturnem taboru večjih turških oz. muslimanskih in katoliških družin, ki se je minuli teden sklenil pri sv. Jožefu v Celju z naslovom Počimo mehurčke. Tokrat nas je zanimalo, kako organizatorji in udeleženci vidijo stične točke in kaj jim pomeni udeležba na taboru, ki se ga je udeležilo več kot 70 odraslih in otrok.

dialog med različnimi veramianatolijski muslimaniDruštvo medkulturni dialog

Življenje išče pot

Oče in Stvarnik vseh je lahko temeljna stična točka muslimanov in katoličanov

Govorili smo o medkulturnem taboru večjih turških oz. muslimanskih in katoliških družin, ki se je minuli teden sklenil pri sv. Jožefu v Celju z naslovom Počimo mehurčke. Tokrat nas je zanimalo, kako organizatorji in udeleženci vidijo stične točke in kaj jim pomeni udeležba na taboru, ki se ga je udeležilo več kot 70 odraslih in otrok.

VEČ ...|15. 7. 2022
Oče in Stvarnik vseh je lahko temeljna stična točka muslimanov in katoličanov

Govorili smo o medkulturnem taboru večjih turških oz. muslimanskih in katoliških družin, ki se je minuli teden sklenil pri sv. Jožefu v Celju z naslovom Počimo mehurčke. Tokrat nas je zanimalo, kako organizatorji in udeleženci vidijo stične točke in kaj jim pomeni udeležba na taboru, ki se ga je udeležilo več kot 70 odraslih in otrok.

s. Meta Potočnik

dialog med različnimi veramianatolijski muslimaniDruštvo medkulturni dialog

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|21. 7. 2024
Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Jože Bartolj

spominpolitikaMiklavž Kavčič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 7. 2024
USZS pripravlja Slovenski večer v Parizu

V Parizu bo jutri otvoritvena slovesnost letošnjih olimpijskih iger. Teh se veselijo tudi naši rojaki, ki živijo v Franciji in v njenem glavnem mestu. Tako Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja Slovenski večer. Tako je o tem na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru spregovoril minister Matej Arčon: »Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo, zato Urad slovesnost za Slovence v Franciji ob Olimpijskih igrah v Parizu pripravlja skupaj z društvoma Mladi Pariz in Vtis.« Dogodek, ki bo v torek, 30. 7. 2024, potekal v olimpijski Slovenski hiši, bo namenjen Slovencem iz Francije in ostalim rojakom, ki se bodo ta dan mudili v francoski prestolnici. Sicer pa je minister Arčon na že omenjenem vseslovenskem srečanju podčrtal še: »Z jesenjo bo ob kmetijski in gospodarski zaživela tudi zamejska športna koordinacija. Zavedamo se, še posebej ko obiščemo klube v zamejstvu, da je šport včasih najkrajša in najboljša pot do mladega srca. Ter da so treningi in tekme priložnost, da se slovenska identiteta in jezik krepita – na najmanj dolgočasen način. Nenazadnje, če končno omenim najpomembnejšo temo teh dni  – h kvalifikaciji slovenske nogometne reprezentance na Euro je pripomogel tudi argentinski Slovenec Andrej Vombergar.« Glede slednjega morda še to: po eni sezoni v Združenih arabskih emiratih se vrača v Argentino. Znova bo oblekel dres San Lorenza, za katerega je že igral v sezoni 2022/23 in bil kar 11-krat natančen. Nekdanji član Olimpije in občasni slovenski reprezentant, zbral je tri nastope v državnem dresu, je podpisal pogodbo, ki velja do decembra 2025.

USZS pripravlja Slovenski večer v Parizu

V Parizu bo jutri otvoritvena slovesnost letošnjih olimpijskih iger. Teh se veselijo tudi naši rojaki, ki živijo v Franciji in v njenem glavnem mestu. Tako Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja Slovenski večer. Tako je o tem na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru spregovoril minister Matej Arčon: »Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo, zato Urad slovesnost za Slovence v Franciji ob Olimpijskih igrah v Parizu pripravlja skupaj z društvoma Mladi Pariz in Vtis.« Dogodek, ki bo v torek, 30. 7. 2024, potekal v olimpijski Slovenski hiši, bo namenjen Slovencem iz Francije in ostalim rojakom, ki se bodo ta dan mudili v francoski prestolnici. Sicer pa je minister Arčon na že omenjenem vseslovenskem srečanju podčrtal še: »Z jesenjo bo ob kmetijski in gospodarski zaživela tudi zamejska športna koordinacija. Zavedamo se, še posebej ko obiščemo klube v zamejstvu, da je šport včasih najkrajša in najboljša pot do mladega srca. Ter da so treningi in tekme priložnost, da se slovenska identiteta in jezik krepita – na najmanj dolgočasen način. Nenazadnje, če končno omenim najpomembnejšo temo teh dni  – h kvalifikaciji slovenske nogometne reprezentance na Euro je pripomogel tudi argentinski Slovenec Andrej Vombergar.« Glede slednjega morda še to: po eni sezoni v Združenih arabskih emiratih se vrača v Argentino. Znova bo oblekel dres San Lorenza, za katerega je že igral v sezoni 2022/23 in bil kar 11-krat natančen. Nekdanji član Olimpije in občasni slovenski reprezentant, zbral je tri nastope v državnem dresu, je podpisal pogodbo, ki velja do decembra 2025.

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2024
Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Nataša Ličen

komentar

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Ritem srca

VEČ ...|26. 7. 2024
CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgospelnovosti

Petkov večer

VEČ ...|26. 7. 2024
Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Marjan Bunič

družbahumoreskaKarel Gržan

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval