Najprej smo v oddajo prenesli nekaj prazničnega utripa iz visokogorja - študent Arne, ki pomaga v Triglavskem domu na Kredarici, je povedal, kako je z letošnjim obiskom. V nadaljevanju pa smo se posvetili spreminjanju navad obiskovanja gora. O uporabi javnega prevoza je tekla beseda na Orožnovi koči. Slišali ste lahko razmišljanje snovalcev takšnih praks in tudi nekaterih uporabnikov. Spregovorila je tudi gornica in športnica Deja Jakopič, ki svojega avtomobila sploh nima.
Najprej smo v oddajo prenesli nekaj prazničnega utripa iz visokogorja - študent Arne, ki pomaga v Triglavskem domu na Kredarici, je povedal, kako je z letošnjim obiskom. V nadaljevanju pa smo se posvetili spreminjanju navad obiskovanja gora. O uporabi javnega prevoza je tekla beseda na Orožnovi koči. Slišali ste lahko razmišljanje snovalcev takšnih praks in tudi nekaterih uporabnikov. Spregovorila je tudi gornica in športnica Deja Jakopič, ki svojega avtomobila sploh nima.
Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.
Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. oktober 2024 ob 05-ih
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Prebrali smo nekaj odlomkov izknjige »Najti notranji mir«, Anselma Grüna. Izšla je pri ZaložbiOgnjišče, za tokrat pa smo izbrali misli iz Uvoda, ter iz petega inenajstega poglavja z naslovoma: »Sam prevzemi odgovornost inspodbujaj življenjske možnosti drugih« in »Sooči se s svojimistrahovi, ne zatajuj jih – spremeni jih v življenjsko moč.«
Z dr. Ernestom Petričem tokrat o pravni državi, ki je na veliki preizkušnji. o varovalnih mehanizmih demokracije, o ustavnem sodišču, ki skuša branti avtoriteto oblasti, o predsednici državnega zbora in njenih pravnih akrobacijah, o sodniku v okovih ... Slovenija je v Varnostnem svetu zavzela propalestinsko držo, je to prednost ali ovira pri njeni zunanji politiki. Tudi o Gazi in Libanonu, ki sta ju ugrabila Hamas in Hezbolah, pa o pretiranem odgovoru Izraela, ki bo svojo državo branil do konca... In za konec še o predčasnih volitvah in o tem kaj preostane volivcem.
Energetika v Sloveniji in po svetu je pred velikimi izzivi, ki jih prinaša uresničevanje zavez zelenega prehoda, pa tudi geopolitični vplivi. O prihodnosti slovenskega energetskega sistema in aktualnem dogajanju na tem področju smo govorili z dvema gostoma: Urošem Podobnikom, poslovnim direktorjem Holdinga Slovenskih elektrarn, ki v Sloveniji velja za največjega proizvajalca in trgovca z električno energijo, ter profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko in direktorjem Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani dr. Andrejem Gúbino.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
V nocojšnji oddaji ste slišali, kje je bilo v septembru Dobro delo, ki dobro dene. Slišali ste tudi od kod bodo pripeljali avtobusi na gala koncert in slišali ste posnetek akademije, ki smo jo pripravili ob blagoslovu kipa našega ustanovitelja Boleta v Knežaku na zadnjo avgustovsko nedeljo.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.