Doživetja narave

VEČ ...|23. 8. 2024
Ali planinsko turo lahko izpeljemo z uporabo javnega prometa?

Najprej smo v oddajo prenesli nekaj prazničnega utripa iz visokogorja - študent Arne, ki pomaga v Triglavskem domu na Kredarici, je povedal, kako je z letošnjim obiskom. V nadaljevanju pa smo se posvetili spreminjanju navad obiskovanja gora. O uporabi javnega prevoza je tekla beseda na Orožnovi koči. Slišali ste lahko razmišljanje snovalcev takšnih praks in tudi nekaterih uporabnikov. Spregovorila  je tudi gornica in športnica Deja Jakopič, ki svojega avtomobila sploh nima.

Ali planinsko turo lahko izpeljemo z uporabo javnega prometa?

Najprej smo v oddajo prenesli nekaj prazničnega utripa iz visokogorja - študent Arne, ki pomaga v Triglavskem domu na Kredarici, je povedal, kako je z letošnjim obiskom. V nadaljevanju pa smo se posvetili spreminjanju navad obiskovanja gora. O uporabi javnega prevoza je tekla beseda na Orožnovi koči. Slišali ste lahko razmišljanje snovalcev takšnih praks in tudi nekaterih uporabnikov. Spregovorila  je tudi gornica in športnica Deja Jakopič, ki svojega avtomobila sploh nima.

planinstvomobilnostprometalpske dolinepeš iz dolin do višinnaravagore

Doživetja narave

Ali planinsko turo lahko izpeljemo z uporabo javnega prometa?

Najprej smo v oddajo prenesli nekaj prazničnega utripa iz visokogorja - študent Arne, ki pomaga v Triglavskem domu na Kredarici, je povedal, kako je z letošnjim obiskom. V nadaljevanju pa smo se posvetili spreminjanju navad obiskovanja gora. O uporabi javnega prevoza je tekla beseda na Orožnovi koči. Slišali ste lahko razmišljanje snovalcev takšnih praks in tudi nekaterih uporabnikov. Spregovorila  je tudi gornica in športnica Deja Jakopič, ki svojega avtomobila sploh nima.

VEČ ...|23. 8. 2024
Ali planinsko turo lahko izpeljemo z uporabo javnega prometa?

Najprej smo v oddajo prenesli nekaj prazničnega utripa iz visokogorja - študent Arne, ki pomaga v Triglavskem domu na Kredarici, je povedal, kako je z letošnjim obiskom. V nadaljevanju pa smo se posvetili spreminjanju navad obiskovanja gora. O uporabi javnega prevoza je tekla beseda na Orožnovi koči. Slišali ste lahko razmišljanje snovalcev takšnih praks in tudi nekaterih uporabnikov. Spregovorila  je tudi gornica in športnica Deja Jakopič, ki svojega avtomobila sploh nima.

Blaž Lesnik

planinstvomobilnostprometalpske dolinepeš iz dolin do višinnaravagore

Doživetja narave

VEČ ...|9. 8. 2024
Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

umirjanje prometaalpske dolineprometvarstvo naraveobremenitevekologija

Doživetja narave

Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

VEČ ...|9. 8. 2024
Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Blaž Lesnik

umirjanje prometaalpske dolineprometvarstvo naraveobremenitevekologija

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2024
Pravne zagate

Na sporedu so bile Pravne zagate. Gostja je bila odvetnica Mateja Maček.

Pravne zagate

Na sporedu so bile Pravne zagate. Gostja je bila odvetnica Mateja Maček.

Jože Bartolj

svetovanjeMateja Maček

Moja zgodba

VEČ ...|15. 9. 2024
Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933

V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.

Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933

V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.

Jože Bartolj

spominpolitikaVirgil ŠčekDnevniški zapisi 1909 1933Renato PodbersičMatic BatičJože Možina

Komentar tedna

VEČ ...|13. 9. 2024
Marko Pavliha: Poroka

Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.

Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Poroka

Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.

Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Naš pogled

VEČ ...|17. 9. 2024
Maja Morela: Maja, a bo šlo? Ti eno zapojem.

Prvič sem bila na kolesarjenju, a sem se hitro nalezla romarskega duha. Ne gre le za športno dejavnost, kar dobro povzame izbrano geslo od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. V ospredju je vera, živa vera, ki veje, ko smo zbrani skupaj. Odraža se v romarjih in tistih, ki romarje sprejmejo. In kakšne sprejeme smo doživeli!

Maja Morela: Maja, a bo šlo? Ti eno zapojem.

Prvič sem bila na kolesarjenju, a sem se hitro nalezla romarskega duha. Ne gre le za športno dejavnost, kar dobro povzame izbrano geslo od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. V ospredju je vera, živa vera, ki veje, ko smo zbrani skupaj. Odraža se v romarjih in tistih, ki romarje sprejmejo. In kakšne sprejeme smo doživeli!

Maja Morela

komentar

Naš gost

VEČ ...|14. 9. 2024
Dr. Ferdinand Šerbel

Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.

Dr. Ferdinand Šerbel

Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Otok

VEČ ...|18. 9. 2024
Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 9. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2024
Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Alen Salihović

politikaživljenjensisdssvobodavladadržavni zborkomentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 9. 2024
Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Matjaž Merljak

družbarojakišport