Na Čebelarski zvezi Slovenije so kritični do končnega besedila Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarstva v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike do leta 2027. Opozarjajo, da so aktivno sodelovali na vseh pripravljalnih sestankih, a njihovih predlogov v končni verziji niso upoštevali in zdaj prihaja do zapletov z izvedljivostjo. 

Tudi slovensko kmetijstvo z novim letom stopa v novo obdobje t.i. Skupne kmetijske politike, katerega cilji so širši, bolj »zeleni« in zahtevnejši. Vsaka država članica je namreč glede na svoje razmere zastavila strategijo in program ukrepov, učinkovitost uresničevanja pa bo redno spremljala EU komisija. Tako v drugem stebru SKP v Sloveniji uvajamo povsem nove intervencije na področju podnebja, biotske raznovrstnosti, biotičnega varstva rastlin, varovanja voda, varovanje Natura 2000 območij in tudi testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih. Precej višja podpora pa je po besedah ministrice za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Irene Šinko namenjena tudi ekološki pridelavi.

Visokogorski kmet Klemen Matk v okviru razprave o prihodji SKP opozarja na nerešen problem pojavljanja zveri na visokogorskih pašnikih. Ukrepi, ki so predvideni, teh problemov ne rešujejo. “Če se bo taka politika nadaljevala, bomo v gorskih predelih morali z živinorejo …”

Po letošnjem sejmu Agra med kmeti najbolj odmeva in tudi sproža polemiko povedano na posvetu o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Priprava dokumenta in usklajevanje z EU komisijo napoveduje nekakšno uvajanje knjigovodstva na slovenske kmetije, kmete pa še bolj kot to skrbi širok termin »trajnostni razvoj kmetijstva«. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete opozarja, da bi morala Slovenija opustiti držo “pridne” članice in dosledno vztrajati na EU ene hitrosti.

Po letošnjem jubiljenem 60 sejmu Agra je morda najbolj odmeval in najbolj sprožal polemiko posvet o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027. Njegove temeljne usmeritve predvsem pa glavne pripombe ste lahko slišali v tokratni nedeljski kmetijski oddaji.

Na MKGP in vlado se je v torek z odprtim pismom v zvezi z zadnjimi koraki v okviru sprejemanja Strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023 obrnil državni svetnik in kmet Branko Tomažič. Trdi, da je dokument zastarel in ne odgovarja na izzive, ki nam jih postavljajo suša, klimatske spremembe, podražitve energentov, vojna in konflikti.

Komisija naj bi zaradi vojne v Ukrajini sprostila 500 milijonov evrov finančnih rezerv za pomoč kmetom, ki so v krizi najbolj prizadeti. Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona evrov. Ta sredstva morajo biti izplačana do 30. septembra, je na novinarski konferenci med zasedanjem v Bruslju povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek.

Mladi in prodorni slovenski kmetje poskušajo z različnimi vrstami pridelave, predvsem pa visoko stopnjo predelave lastnih pridelkov na svojih kmetijah doseči čim boljši ekonomski rezultat. Mnogi med njimi pa na kmetijah ob tem izvajajo tudi projekte, ki so širše družbeno podprti. IMK 2021 Gregor Slavec je član Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in v sodelovanju z LAS med Snežnikom in Nanosom na svoji kmetiji izvaja kar nekaj takih projektov.