Zakaj napadi na živinorejo in kmetijstvo?

Potem ko je bil na izredni seji DZ sprejet aktivistični zakon o zaščiti živali, kmetje vlado svarijo, naj ga popravi. Napovedana je vložitev ustavne presoje in priprave na vseslovenski protest. V oddaji smo gostili tudi predsednika Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Romana Savška z odzivom na zavajajoče in populistične objave o reji drobnice.

Natalija Šimunovič

Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.

»Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč, kot človek prikliče zdravnika.«

Večina slovenskih kmetov svoje živali pozna po imenu. Redimo jih z ljubeznijo in spoštovanjem. Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč kot človek prikliče zdravnika. To je realnost, ne floskula… In medtem ko se govori o dobrobiti živali, se nihče ne vpraša, kako je mogoče, da je zelenjava v trgovini cenejša od vode. Koliko migrantov v južni Evropi je zanjo delalo brez plačila? Koliko čebel je umrlo zaradi monokultur? Koliko otrok pobira avokado za »zdrave jedilnike« tistih, ki nam očitajo neetičnost, se sprašuje kmet Matej Potokar.

Druga obletnica ujme

V oddaji smo se z različnimi prispevki spomnili največje naravne nesreče, ki je prizadela samostojno Slovenijo v prvih avgustovskih dneh leta 2023. Zanimalo nas je, kako na potek sanacije in pomoč prebivalcem gledajo občine in kako veliko vlogo je pri lajšanju stisk odigrala Karitas. 

Naši sogovorniki so bili župan Kamnika Matej Slapar, župan Mozirja Ivan Suhoveršnik ter sodelavca Slovenske karitas za materialno in psihosocialno pomoč Danilo Jesenik Jelenc in Andreja Verovšek. 

Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.