Z vodjo hiše Ljubhospic Tatjano Fink smo v julijskem Nedeljskem klepetu govorili o prostvoljcih, kI v hiši Ljubhospic spremljajo umirajoče.
Z vodjo hiše Ljubhospic Tatjano Fink smo v julijskem Nedeljskem klepetu govorili o prostvoljcih, kI v hiši Ljubhospic spremljajo umirajoče.
V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.
V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.
Letošnji junij je čudovit mesec, poln življenja. Vse cveti, kmetje kosijo travo, na cestah so kolesarji, zjutraj nas prebuja sonce … A prav to življenje se pretaka tudi v Hiši Ljubhospica, kjer s konkretno ljubeznijo skrbijo za tiste, ki se poslavljajo s tega sveta. Zato vodja Hiše Tatjana Fink pravi, da to ni hiša smrti temveč hiša življenja.
Letošnji junij je čudovit mesec, poln življenja. Vse cveti, kmetje kosijo travo, na cestah so kolesarji, zjutraj nas prebuja sonce … A prav to življenje se pretaka tudi v Hiši Ljubhospica, kjer s konkretno ljubeznijo skrbijo za tiste, ki se poslavljajo s tega sveta. Zato vodja Hiše Tatjana Fink pravi, da to ni hiša smrti temveč hiša življenja.
Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.
Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.
Simon Sinek je na področju podjetništva eno najbolj znanih imen, veliko pa se lahko od njega naučimo tudi navadni zemljani. Nekaj odlomkov iz njegove knjige z naslovom Neskončna igra smo vnovič predstavili v oddaji Sol in luč.
Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.
Precej gotovo se mi zdi, da ste o nacionalnem dnevu objemanja že slišali. Na današnji dan, 21. januarja, se odvija v Združenih državah, vse od leta 1986. Pobuda je vredna posnemanja, ker je simpatična, vsaj za večino ljudi. Z izjemo morda peščice posameznikov, ki drugih, posebej še neznancev, v svoj osebni prostor ne spustijo zlahka. In tudi to je treba spoštovati ...
Tako je svoje tokratno razmišljanja začela Nataša Ličen. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Ob izteku preteklega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka.
Vedeli smo, da je rak napredoval preko meje ozdravljivosti. Veliko smo molili z njo in za njo. Nekateri za čudež popolne ozdravitve, drugi, za srečno zadnjo uro s čim manj trpljenja, tretji predvsem za njene najbližje.
Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Poslušalka bi rada pripravila kruhove štruklje. Sestra Nikolina pravi, da je to najbrž štruca iz kruha, ki se pripravi podobo, kot kruhovi cmoki, le da se skuha skupaj. Kruh narežemo na majhne kose, dodamo praženo čebulo, narezan drobnjak, ostro moko, jajčno mleko, po želji še kakšna žlica kisle smetane. Previdno premešamo, poravnano in s pokrovko pokrijemo, da se ovlaži. Nato naložimo na ovlaženo servieto in skuhamo v vodi ali nad soparo. Skuhajo se v 20-25 minutah, odvisno od debeline. Lahko jih zabelimo z drobtinami na maslu, sladke lahko potresemo s cimetom ...
Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Slovenska Matica je lani ob stoletnici rojstva pisatelja Alojza Rebule organizirala simpozij, na katerem je sodelovalo več poznavalcev življenja in dela tega pomembnega slovenskega pisatelja in misleca. V oddaji Od slike do besede smo poleg razpravljalcev poslušali tudi pisateljeve misli, zbrane v knjigi Credo.