Hrana ni za v smeti

V svetu se tretjina pridelane hrane zavrže, po drugi strani pa se ocenjuje, da se bo morala proizvodnja hrane zaradi večanja prebivalstva povečati za sedemdeset odstotkov. Poleg socialnega in finančnega vidika je zavržena hrana velik okoljski problem. V Evropi se s hrano letno zavrže toliko pitne vode, da bi z njo lahko trikrat napolnili Ženevsko jezero. Kakšni so koraki za manj zavržene hrane smo se pogovarjali s Katjo Sreš iz Ekologi brez meja.

Človek in smisel njegovega dela

V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.

Lenart Rihar: Pluralnost 2.0

Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.

Greg McKeown: Osredotočenost na bistvo - Naučite se reči NE in uresničite svoje bistvo, smisel vašega bivanja.

GREG MCKEOWN je razsvetljenje doživel, ko je bil zaradi sestanka primoran v porodnišnici pustili ženo z majhnim otrokom. »Naučil sem se pomembne lekcije,« pravi: »Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Začel je preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno, saj bomo s tem uresničili tisto kar je najbolj naše, smisel našega bivanja. Knjiga je izšla pri založbi Učila.

Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.