Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 1. 2025
19. dražba vrednejšega lesa se seli na novo lokacijo

V minulem mesecu so lastniki gozdov, ki so se odločili, da bodo z najboljšim lesom iz svojih gozdov sodelovali na tokratni, že 19. dražbi lesa, ki vsako leto v začetku leta poteka v Slovenj Gradcu podirali izbrana drevesa in pazljivo krojili hlodovino, da bi z njo dosegli najboljše cene. Organizatorji dražbe, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pa so že pred prazniki obvestili, da se bo dovoz hlodovine na razstavno msto začel z današnjim dnem, torej 3. januarja 2025.

19. dražba vrednejšega lesa se seli na novo lokacijo

V minulem mesecu so lastniki gozdov, ki so se odločili, da bodo z najboljšim lesom iz svojih gozdov sodelovali na tokratni, že 19. dražbi lesa, ki vsako leto v začetku leta poteka v Slovenj Gradcu podirali izbrana drevesa in pazljivo krojili hlodovino, da bi z njo dosegli najboljše cene. Organizatorji dražbe, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pa so že pred prazniki obvestili, da se bo dovoz hlodovine na razstavno msto začel z današnjim dnem, torej 3. januarja 2025.

dražba lesaDruštvo lastnikov gozdov SlovenijeZGSKGZS

Minute za kmetijstvo in podeželje

19. dražba vrednejšega lesa se seli na novo lokacijo

V minulem mesecu so lastniki gozdov, ki so se odločili, da bodo z najboljšim lesom iz svojih gozdov sodelovali na tokratni, že 19. dražbi lesa, ki vsako leto v začetku leta poteka v Slovenj Gradcu podirali izbrana drevesa in pazljivo krojili hlodovino, da bi z njo dosegli najboljše cene. Organizatorji dražbe, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pa so že pred prazniki obvestili, da se bo dovoz hlodovine na razstavno msto začel z današnjim dnem, torej 3. januarja 2025.

VEČ ...|3. 1. 2025
19. dražba vrednejšega lesa se seli na novo lokacijo

V minulem mesecu so lastniki gozdov, ki so se odločili, da bodo z najboljšim lesom iz svojih gozdov sodelovali na tokratni, že 19. dražbi lesa, ki vsako leto v začetku leta poteka v Slovenj Gradcu podirali izbrana drevesa in pazljivo krojili hlodovino, da bi z njo dosegli najboljše cene. Organizatorji dražbe, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pa so že pred prazniki obvestili, da se bo dovoz hlodovine na razstavno msto začel z današnjim dnem, torej 3. januarja 2025.

Robert Božič

dražba lesaDruštvo lastnikov gozdov SlovenijeZGSKGZS

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 11. 2024
Zavrnitev pobude za podaljšanje gnojenja s tekočimi organskimi gnojili

V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.

Zavrnitev pobude za podaljšanje gnojenja s tekočimi organskimi gnojili

V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.

gnojenjepobudaMKGPKGZS

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zavrnitev pobude za podaljšanje gnojenja s tekočimi organskimi gnojili

V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.

VEČ ...|14. 11. 2024
Zavrnitev pobude za podaljšanje gnojenja s tekočimi organskimi gnojili

V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.

Robert Božič

gnojenjepobudaMKGPKGZS

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 10. 2024
Žiga Kršinar - SKZ: »Vsi se samo trkajo po prsih, koliko je mladih prevzemnikov, nihče pa se ne vpraša ...«

V društvu Slovenska kmečka zveza pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi opozarjajo na neustreznost podpor za prevzem kmetij mladih prevzemnikov, ki jih je nujno zvišati in mlade usmeriti v tržno kmetijstvo, v neposredno prodajo in čimvečjo dodano vrednost kmetijskim pridelkom. Mlade po njihovem mnenju ubija tudi birokracija na vseh področjih, še najbolj pa na področju gradbenih dovoljenj za širitev ali selitev kmetij in problem so tudi neustrezna davčna politika in dejstvo, da so investticijska sredstva na voljo le največjim.

Žiga Kršinar - SKZ: »Vsi se samo trkajo po prsih, koliko je mladih prevzemnikov, nihče pa se ne vpraša ...«

V društvu Slovenska kmečka zveza pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi opozarjajo na neustreznost podpor za prevzem kmetij mladih prevzemnikov, ki jih je nujno zvišati in mlade usmeriti v tržno kmetijstvo, v neposredno prodajo in čimvečjo dodano vrednost kmetijskim pridelkom. Mlade po njihovem mnenju ubija tudi birokracija na vseh področjih, še najbolj pa na področju gradbenih dovoljenj za širitev ali selitev kmetij in problem so tudi neustrezna davčna politika in dejstvo, da so investticijska sredstva na voljo le največjim.

SKZKGZSvolitveŽiga Kršinar

Minute za kmetijstvo in podeželje

Žiga Kršinar - SKZ: »Vsi se samo trkajo po prsih, koliko je mladih prevzemnikov, nihče pa se ne vpraša ...«

V društvu Slovenska kmečka zveza pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi opozarjajo na neustreznost podpor za prevzem kmetij mladih prevzemnikov, ki jih je nujno zvišati in mlade usmeriti v tržno kmetijstvo, v neposredno prodajo in čimvečjo dodano vrednost kmetijskim pridelkom. Mlade po njihovem mnenju ubija tudi birokracija na vseh področjih, še najbolj pa na področju gradbenih dovoljenj za širitev ali selitev kmetij in problem so tudi neustrezna davčna politika in dejstvo, da so investticijska sredstva na voljo le največjim.

VEČ ...|1. 10. 2024
Žiga Kršinar - SKZ: »Vsi se samo trkajo po prsih, koliko je mladih prevzemnikov, nihče pa se ne vpraša ...«

V društvu Slovenska kmečka zveza pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico med ključnimi problemi opozarjajo na neustreznost podpor za prevzem kmetij mladih prevzemnikov, ki jih je nujno zvišati in mlade usmeriti v tržno kmetijstvo, v neposredno prodajo in čimvečjo dodano vrednost kmetijskim pridelkom. Mlade po njihovem mnenju ubija tudi birokracija na vseh področjih, še najbolj pa na področju gradbenih dovoljenj za širitev ali selitev kmetij in problem so tudi neustrezna davčna politika in dejstvo, da so investticijska sredstva na voljo le največjim.

Robert Božič

SKZKGZSvolitveŽiga Kršinar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 9. 2024
Pred volitvami v KGZS - o prihodnosti JSKS. Mag. Jože Mohar o pripravah na setev ozimin.

Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.

Pred volitvami v KGZS - o prihodnosti JSKS. Mag. Jože Mohar o pripravah na setev ozimin.

Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.

kmetijstvoJSKSKGZSvolitveozimine

Kmetijska oddaja

Pred volitvami v KGZS - o prihodnosti JSKS. Mag. Jože Mohar o pripravah na setev ozimin.

Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.

VEČ ...|29. 9. 2024
Pred volitvami v KGZS - o prihodnosti JSKS. Mag. Jože Mohar o pripravah na setev ozimin.

Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.

Robert Božič

kmetijstvoJSKSKGZSvolitveozimine

Naš pogled

VEČ ...|25. 7. 2023
Deli in vladaj: Napad na temelje?

Ljudje, bomo pustili, da oblast z nami še naprej manipulira? Bomo pustili, da nas razdeli? Bomo dovolili, da nam prihodnost določajo ljudje, ki jih bolj skrbi za nutrije, volkove in medvede, kot za slovenske družine?

Deli in vladaj: Napad na temelje?

Ljudje, bomo pustili, da oblast z nami še naprej manipulira? Bomo pustili, da nas razdeli? Bomo dovolili, da nam prihodnost določajo ljudje, ki jih bolj skrbi za nutrije, volkove in medvede, kot za slovenske družine?

komentarKGZSnutrijedružinakmetdomovina

Naš pogled

Deli in vladaj: Napad na temelje?

Ljudje, bomo pustili, da oblast z nami še naprej manipulira? Bomo pustili, da nas razdeli? Bomo dovolili, da nam prihodnost določajo ljudje, ki jih bolj skrbi za nutrije, volkove in medvede, kot za slovenske družine?

VEČ ...|25. 7. 2023
Deli in vladaj: Napad na temelje?

Ljudje, bomo pustili, da oblast z nami še naprej manipulira? Bomo pustili, da nas razdeli? Bomo dovolili, da nam prihodnost določajo ljudje, ki jih bolj skrbi za nutrije, volkove in medvede, kot za slovenske družine?

Radio Ognjišče

komentarKGZSnutrijedružinakmetdomovina

Kmetijska oddaja

VEČ ...|23. 7. 2023
Škoda po neurjih, prostovoljno članstvo KGZS, zapleti s podporami za stročnice

V Kmetijski oddaji smo se najprej ustavili ob pogledu na škodo po neurjih v kmetijstvu, Roman Žveglič je komentiral odločitev MKGP, o anketiranju glede prostovoljnega članstva v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, s kmetom Dušanom Klemenčičem pa smo se pogovarjali o pridelovanju stročnic in čudnih pristopih glede podpor za pridelovanje beljakovinskih rastlin.

Škoda po neurjih, prostovoljno članstvo KGZS, zapleti s podporami za stročnice

V Kmetijski oddaji smo se najprej ustavili ob pogledu na škodo po neurjih v kmetijstvu, Roman Žveglič je komentiral odločitev MKGP, o anketiranju glede prostovoljnega članstva v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, s kmetom Dušanom Klemenčičem pa smo se pogovarjali o pridelovanju stročnic in čudnih pristopih glede podpor za pridelovanje beljakovinskih rastlin.

kmetijstvoneurjaškodaKGZSstročnice

Kmetijska oddaja

Škoda po neurjih, prostovoljno članstvo KGZS, zapleti s podporami za stročnice

V Kmetijski oddaji smo se najprej ustavili ob pogledu na škodo po neurjih v kmetijstvu, Roman Žveglič je komentiral odločitev MKGP, o anketiranju glede prostovoljnega članstva v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, s kmetom Dušanom Klemenčičem pa smo se pogovarjali o pridelovanju stročnic in čudnih pristopih glede podpor za pridelovanje beljakovinskih rastlin.

VEČ ...|23. 7. 2023
Škoda po neurjih, prostovoljno članstvo KGZS, zapleti s podporami za stročnice

V Kmetijski oddaji smo se najprej ustavili ob pogledu na škodo po neurjih v kmetijstvu, Roman Žveglič je komentiral odločitev MKGP, o anketiranju glede prostovoljnega članstva v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, s kmetom Dušanom Klemenčičem pa smo se pogovarjali o pridelovanju stročnic in čudnih pristopih glede podpor za pridelovanje beljakovinskih rastlin.

Robert Božič

kmetijstvoneurjaškodaKGZSstročnice

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 6. 2023
Roman Žveglič: »Novela zakona o zaščiti živali ne pije vode!«

Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno ...

Roman Žveglič: »Novela zakona o zaščiti živali ne pije vode!«

Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno ...

živaliKGZSRoman Žvegličzakonodajno pravna služba DZ

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: »Novela zakona o zaščiti živali ne pije vode!«

Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno ...

VEČ ...|19. 6. 2023
Roman Žveglič: »Novela zakona o zaščiti živali ne pije vode!«

Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno ...

Robert Božič

živaliKGZSRoman Žvegličzakonodajno pravna služba DZ

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 6. 2023
Roman Žveglič: Že vladno mnenje pooblaščence izkazuje za neustavne

Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno.

Roman Žveglič: Že vladno mnenje pooblaščence izkazuje za neustavne

Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno.

živalizakonzaščitapooblaščenciKGZS

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: Že vladno mnenje pooblaščence izkazuje za neustavne

Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno.

VEČ ...|12. 6. 2023
Roman Žveglič: Že vladno mnenje pooblaščence izkazuje za neustavne

Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah je konec maja 51 koalicijskih poslancev ocenilo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Zadeva ne pije vode, pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS in dodaja, da je zdaj edino upanje mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki bi moralo biti negativno.

Robert Božič

živalizakonzaščitapooblaščenciKGZS

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Duhovna misel

VEČ ...|1. 4. 2025
Stopinje v pesku

Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Stopinje v pesku

Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|1. 4. 2025
Učenje branja

Dr. Nina Novak je učiteljica, magistrica in doktorica pedagoških znanosti, ki je imela kot otrok težave z usvajanjem bralnih veščin. To je nanjo tako vplivalo, da je skušala branje na čim bolj učinkovit in prijazen način približati mnogim generacijam. Zakaj in katere so metode, boste izvedeli v tokratni oddaji. 

Učenje branja

Dr. Nina Novak je učiteljica, magistrica in doktorica pedagoških znanosti, ki je imela kot otrok težave z usvajanjem bralnih veščin. To je nanjo tako vplivalo, da je skušala branje na čim bolj učinkovit in prijazen način približati mnogim generacijam. Zakaj in katere so metode, boste izvedeli v tokratni oddaji. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Od slike do besede

VEČ ...|1. 4. 2025
1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Marjana Debevec

družinazakontravmeodrešenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Matjaž Merljak

družbarojaki